Številka 31328
Ilias VenezisZaložba | Cankarjeva založba |
Zbirka | Moderni klasiki |
Leto izdaje | 2019 |
Prevod | Lara Unuk |
Recenzija Bukla
Grški roman, ki ga je napisal sedaj že kanoniziran pisatelj Ilias Venezis (1904–1973, pisal je tudi kratke zgodbe, potopise in zgodovinske romane, pri nas pa ga poznamo po knjigah Beg: kronika okupacije in Eolska zemlja), je strahovito in naturalistično izpisano delo, ki temelji na osebni izkušnji, ki jo je doživel kot komaj osemnajstletnik. Takrat je Grčija izgubila vojno s Turčijo, ki se je bíla v letih 1919–1922, po zmagi pa so Turki internirali vse mlade grške moške in jih izstradane, precej bolne in betežne gnali v notranjost Anatolije. Nečloveške razmere so povzročile, da jih je mnogo od njih na poti umrlo. Tudi prihod na cilj vsega skupaj ni bistveno izboljšal, saj so jih poslali v dobesedno suženjske razmere k lokalnemu prebivalstvu, pri katerem so bili ujetniki veseli že celo tega, da so prejeli zaporniške številke, ki so romanu dale tudi naslov. Leta 1978 tudi ekranizirani roman je bil prvič objavljen kot serijal leta 1924 v časopisu Kambana, torej kmalu po vrnitvi avtorja iz ujetništva, vendar je svojo prepoznavnost dosegel šele ob izidu v knjižni obliki leta 1931. Revidirano in precej bolj poglobljeno izdajo je Venezis pripravil približno deset let kasneje, medtem pa spoznal, da je v prvi izdaji veliko izpustil, saj je zaradi strahot vse skupaj dobesedno potisnil v nezavedno. Pretresljiv, a obenem vitalističen roman.
Samo Rugelj, Bukla 152
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.