Bezimena
Nina BunjevacZaložba | Zavod VigeVageKnjige |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-93736-3-7 |
Naslov izvirnika | Bezimena |
Prevod | Tadeja Spruk |
Urejanje | Anja Golob |
trda vezava
27,5 x 21,5 cm
1.280 g
224 strani
Tip knjige
strip
Kategorije
leposlovje > strip
kanadsko leposlovje
Založnik o knjigi
Bezimena, tretji risoroman kanadske striparke in ilustratorke Nine Bunjevac, ki je odraščala v bivši Jugoslaviji, je sodobna predelava mita o Artemidi in Siproitu. Mladec (v nekaterih verzijah mladi vojak) je boginjo opazoval pri kopanju – za kazen ga je slednja spremenila v žensko. Ta vsebinski zastavek doživi v risormanu Nine Bunjevac pretresljivo in izjemno subtilno upodobitev. Avtorica s svojo mojstrsko, prepoznavno tehniko ustvari čuten in srhljiv estetski presežek, ki izrazito pozornost posveča detajlu in prerašča klasične meje stripovskega žanra. V Bezimeni raziskuje iztirjenost spolnega delinkventa, pri čemer črpa iz lastnih travmatičnih spominov na doživeto spolno nasilje. Zgodba pripoveduje o moškem, ki razvije sprevrženo obsesijo do nekdanje sošolke ter postopoma izgublja stik s stvarnostjo. Z razraščajočo živostjo njegovih fantazij se krepi tudi nadrealističnost podobja v izrazito noirovskem risoromanu, ki se skozi presenetljiv razplet znova vrne k izhodišču: problematizaciji vprašanja, kaj človeka prižene do zlobnih dejanj.
Knjigo sklepa obsežen avtoričin pripis, ki zgodbo umešča v osebni kontekst in se konča z navedkom: »Če se ozrem v preteklost, vem, da je bila selitev v Kanado lahko pobeg. Če bi se o dogodku pogovorila s sošolkami, če ne bi tako hitro obupala nad tem, da bi razkrinkala Kristijana in Snežano, bi bilo žrtev gotovo manj, kot jih je. Tega si ne bom nikoli oprostila in s tem bom morala živeti do konca svojih dni.
Knjigo posvečam vsem pozabljenim in brezimnim žrtvam žrtvam spolnega nasilja. Da bi našle spokoj, svetlobo in pregnale temo, ki vas ogrinja.«
Recenzija Bukla
Ilustratorka Nina Bunjevac (1973) se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema, jo potem zapustila, živela v Jugoslaviji in se spet vrnila v Kanado. V slovenščini jo poznamo po avtobiografskem risoromanu Očetnjava (2014), sedaj pa je izšel še prevod njenega, v maestralno osenčeni črno-beli barvi izrisanega dela Bezimena (2019), s katerim je ustvarila predelavo mita o Artemidi in Siproitu (dečku, ki je po naključju videl Artemido pri kopanju in bil posledično spremenjen v žensko), ki temelji tudi na njeni lastni travmatični izkušnji iz časa življenja v Jugoslaviji. V prepletu časa in prostora nas zgodba potegne v družino, v kateri živi Benedict, ki ga je že kmalu v mladosti začela obsedati spolnost, zato obesi šolo na klin in si ustvari svoj svet, daleč od pogledov drugih, potem pa odraste v patološkega napadalca žensk. Obsodba spolnega nasilja.
Samo Rugelj, Bukla 154
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Cankar v stripu Moj lajf; Hlapec Jernej in pasja pravica; Hlapci: Ko angeli omagajo 29,90 € Dodaj v košarico
-
Kako je Jaka Racman postal fašist Eseji o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu 23,00 € Dodaj v košarico
-
-10% Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 Devetdeset let stripa na Slovenskem 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
-
Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo) 15,75 € Dodaj v košarico