Drug drugemu drug

Založnik o knjigi

Drug drugemu drug je unikatna stripovska izdaja, ki je nastala kot plod sodelovanja dveh družbeno odgovornih in angažiranih avtorjev. Matej Kocjan – Koco je najprej ustvaril strip in predlogo zgodbe, to pa je potem Darko Nikolovski predelal v zelo sodobno rapersko pesnitev. Tako je nastala prva slovenska knjižna rap-pripoved v stripu.

Zgodba prikazuje usode sodobnih beguncev in nam zelo nazorno kaže, kaj vse pomeni njihov beg na varno. Gre seveda za begunce, ki so iz različnih razlogov prisiljeni zapustiti svojo domovino in se odpraviti na tuje. Kljub očitni skušnjavi se avtorja vendarle skušata izogibati cenenemu trkanju na čustva bralcev in poceni moraliziranju, temveč se trudita prikazati ta križev pot brez olepševanja ali celo “ogrševanja”. Begunstvo je namreč že samo po sebi dovolj tragično in zato je dovolj, da se neko begunsko zgodbo prikaže takšno, kot je v resnici: brez odvečnih dodatkov in trkanja na vest, saj je že takšna, kot je, dovolj za osveščanje širšega občinstva glede te problematike in te človeške tragedije.

Zgodbo spoznavamo skozi oči brezdomnega mačka, ki se pridruži begunskemu paru na njihovi poti v varnejše kraje. Tako služi kot rdeča nit, ki se vleče skozi zgodbo, ter kot nekakšen pripovedovalec, ki opazuje naše človeško početje, ne da bi ga kakorkoli komentiral. To je seveda povabilo bralcem, da vstopijo v kožo mačka in neobremenjeno ter brez predsodkov spoznajo to zgodbo. Na ta način je vpogled v zadevo globlji, preglednejši in prodornejši, medtem ko raperska poezija Nikolovskega na prijazen način snubi bralca, da posveti nekaj časa premisleku o tem in si sam ustvari lastno mnenje. To je seveda v žlahtni sartrovski maniri angažirane literature, ki bralcem ne dopoveduje, kaj naj mislijo, temveč jim daje kost za glodanje in jih izziva, da sami odkrijejo svojo etično držo in jo tudi zavzamejo. Na ta način ta stripovska rap-pripoved načenja tudi najtežja vprašanja, ki se porajajo ob tem: odnos do bližnjega, solidarnost, miroljubnost itn. Strip torej zaznamujeta tako Kocotova neposredna risba, ki “nič ne špara” in zadane naravnost tja, kamor bi morala, medtem ko udarnost rap-poezije Nikolovskega nevsiljivo naslavlja vest bralcev in jih spominja, da je boljši svet možen in dosegljiv, le na pot tja se je treba odpraviti.