Očetnjava

Založnik o knjigi

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.
Nina Bunjevac se je leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, iz domovine svojih staršev vrnila v Kanado, kjer se je rodila, in sedem let pozneje na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD) diplomirala iz grafike in slikarstva. Nekaj let se je posvečala slikarstvu, kiparstvu in poučevanju, nazadnje pa svoj umetniški izraz našla v stripu. In ta jo je pripeljal k očetu.

Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je življenjska zgodba, kakršno bi bil malokdo pripravljen priklicati iz spomina in jo deliti z drugimi. Nina Bunjevac malone dokumentarno, brez olepševanja in patosa, opisuje splet osebnih in zgodovinskih okoliščin, ki so njenega očeta pognale v emigrantstvo in ga pripeljale v vrste nacionalističnih skrajnežev, ki so po osvoboditvi ostali zvesti kralju Petru II. in četniškemu vodji Draži Mihajloviću, v skupino ekstremistov, ki ga ni več izpustila iz svojih krempljev, in nazadnje v prezgodnjo smrt. Pripoveduje o očetu teroristu in o trpljenju, ki ga je povzročil tistim, ki jih je najbolj ljubil ...
Nina Bunjevac je tako v podobi kakor besedi neizprosno natančna in neposredna, njeno Očetnjavo je mogoče zato brez zadržkov postaviti ob bok stripom, ki sta jih ustvarila Marjane Satrapi in Joe Sacco; to potrjujejo tudi številni prevodi in kanadska nagrada za najboljši strip The Doug Wright Award, ki jo je prejela maja 2015.