Testamenti
Margaret Atwood
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Roman |
| ISBN | 978-961-01-5627-7 |
| Naslov izvirnika | The testaments |
| Leto izdaje izvirnika | 2019 |
| Prevod | Uroš Kalčič |
trda vezava
486 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
kanadsko leposlovje
Založnik o knjigi
Kanadska pisateljica Margaret Atwood je leta 1985 napisala zgodbo o Gileadu, fanatični republiki v nedoločljivi prihodnosti, kjer vladata šovinizem in diktatura. Zdaj je pred vami težko pričakovano novo poglavje te ne tako oddaljene prihodnosti. Deklina zgodba se nadaljuje.
Deklina zgodba je postala klasika, njene dekle simbol upora proti kratenju človekovih pravic. Štirideset let pozneje pa se zdi, da je razčlovečena šovinistično fundamentalistična prihodnost bližje, kot smo mislili.
o avtorici
Margaret Atwood(1939), uveljavljena kanadska pisateljica, pesnica in esejistka, je napisala vrsto romanov, med drugim Preročišče, Na površje, Slepi morilec, Zadnji človek in seveda Deklino zgodbo iz leta 1985, ki je že prej veljala za njeno najbolj odmevno delo, po uspehu televizijske serije pa je doživela pravi bralski preporod po vsem svetu. Zato je bilo njeno nadaljevanje ena najtežje pričakovanih knjig.
Recenzija Bukla
Ko sem se lani poleti potepal po Londonu in seveda zavil tudi v tamkajšnjo največjo knjigarno Waterstones na Picadillyju, je bilo v vhodnem prostoru na veliko napovedanih nekaj knjig, ki so jih knjigarnarji najbolj pričakovali. Ena od njih je bila tretji del zgodovinske sage Wolf Hall Hillary Mantel, tokrat z naslovom The Mirror and the Light (Ogledalo in luč, za prva dva dela je dobila bookerja), ki izide marca, druga je bila nova knjiga Billa Brysona The Body (Telo, ta je že izšla, dobili pa bomo tudi prevod v slovenščino), tretja so bili seveda Testamenti Margaret Atwood. Malo je knjig, ki tri desetletja po izidu doživijo novo literarno življenje, še pet let kasneje pa dobijo celo svoje nadaljevanje. Deklina zgodba, distopični roman, ki ga je kanadska pisateljica Margaret Atwood vizionarsko napisala že kar daljnega 1985, pa je v zadnjem času pridobil aktualnost (in tudi odmevno televizijsko serijo). Atwoodova se je odločila, da je vse skupaj pravi razlog, da napiše še nadaljevanje. To je izšlo sredi lanskega septembra, si razdelilo tudi prestižno Bookerjevo nagrado, tri mesece kasneje pa v slovenskem prevodu Sovretovega nagrajenca tudi mi lahko spremljamo, kaj se je s totalitaristično Gileadsko republiko, v kateri so plodne ženske dobesedno spolne sužnje, zgodilo v nadaljevanju. Zgodbo nam pripovedujejo trije ženski glasovi; prvega ima teta Lydia, ena od glavnih negativk iz prvega dela, drugega in tretjega pa mladi dekleti, od katerih ena odrašča v Gileadu, druga pa čez mejo v Torontu. Njihove zgodbe, ki se proti koncu tudi staknejo in prinesejo marsikatero presenečenje, napovedujejo skorajšnji konec Gileada. Obvezno za vse navdušence nad Deklino zgodbo!
Samo Rugelj, Bukla 152
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
