trda vezava
21 x 13,5 cm
350 g
220 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
leposlovje > kriminalni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Izginula lestev in pobiti golobi tokrat pripeljejo Roberta Obrha, detektiva Čmrljevega žleba, do upokojenega kirurga, ki je morda podaljšal življenje samemu Titu …
Najprej je izginila lestev. Nato so pomrli golobi. Potem se je pojavil fond 47, kamor so se stekale devizne dajatve vseh republik nekdanje Jugoslavije. Česa tako zagonetnega kriminalistični inšpektor Robert Obrh, stari znanec iz Čmrljevega žleba, v svoji ne prav dolgi in ne ravno blesteči karieri še ni videl. A to le zato, ker še nikoli prej ni srečal človeka, kakršen je »jugoslovanski Christiaan Barnard«: upokojenega srčnega kirurga dr. Vladimirja Baumgartna, ki je morda nekoč (morda pa tudi ne) življenje podaljšal samemu Titu.
»Ušabti« je izraz za drobno figurico, grobni pridatek iz časa starega egiptovskega kraljestva, kakršne je danes vsaj nespodobno, če ne kar prepovedano imeti doma. Pravzaprav je služabnik, ki gospodarja spremlja do konca ─ v smrt in onstran, če je treba … Kdo tu komu služi? Je to sploh še kriminalka? Ali morda popis neke manipulacije? Odgovore na vprašanja ponuja branje tega inteligentnega romana, ki se ne pusti umestititi v noben žanr.
O avtorici
Agato Tomažič so bralci najprej spoznali ob njenih novinarskih besedilih, objavljanih v edicijah časopisne hiše Delo. Tam je bila zaposlena od leta 2002, začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi, danes je zaposlena na ZRC SAZU. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko: Drevo janičarjev Jasona Goodwina (Mladinska knjiga, 2007), Govorice Jean-Noëla Kapfererja (Cankarjeva Založba, 2010), Dvignite se Stéphana Hessela (Sanje, 2011) in Mož, ki je hodil skozi stene Marcela Ayméja (Goga, 2014).
Izdala je šest leposlovnih knjig – Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015), Zakaj potujete v take dežele? (CZ, 2016, nagrada krilata želva), roman Tik pod nebom (Goga, 2017), zbirko kratkih zgodb Nož v ustih (Goga, 2020) ter je soavtorica Blodnika po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019). Njena najnovejša romana Čmrljev žleb (2022) in Ušabti (2025) z detektivskim likom Roberta Obrha sta zanimiva žanrska hibrida kriminalke, psihološkega romana in družinske sage.
Recenzija Bukla
Inšpektorja Roberta Obrha smo spoznali že v romanu Čmrljev žleb, ki je izšel leta 2022, v katerem smo tudi izvedeli, da se ne more kaj prida pohvaliti s svojimi preiskovalnimi sposobnostmi, niti s poklicnimi dosežki. Ni čudno, da mu v romanu Ušabti nadrejeni dodeli neugleden primer iskanja izginule lestve. Roman nam na začetku ne postreže s svežim truplom in se z napredovanjem preiskave vse bolj odmika od kriminalnega žanra, a to ne pomeni, da izgublja skrivnostnost in zagonetnost. Za to poskrbi lastnik izginule lestve, upokojeni srčni kirurg dr. Vladimir Baumgarten, ki je menda z operacijo podaljšal življenje samemu Titu. Namesto da bi odgovarjal na Obrhova vprašanja, kriminalista brez hrbtenice uporabi kot občinstvo za svoje dolge monologe predvsem o tem, kako pomembna je socialna hierarhija in kako se nekateri ljudje ne bi smeli nikdar povzpeti po lestvi družbenih razredov. Pri tem vidi zgled v ureditvi starega Egipta, od koder izvira tudi nenavaden naslov romana, Ušabti, poimenovanje za drobno figurico, ki je predstavljala posmrtnega služabnika pokojnemu veljaku. Roman stopnjuje frustracijo tako Obrha kot tudi nas bralcev do nenadnega, nenadejanega in bliskovitega konca, o katerem lahko rečemo samo to, da Obrh verjetno ne bo dobil novega primera. Inteligentno ter slogovno izpiljeno, kakor smo pri Agati Tomažič že vajeni.
Sanja Podržaj, Bukla 190–191
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
