Digitalna trdnjava

Recenzija Bukla

Potem ko smo najprej dobili Da Vincijevo šifro, zadnji Brownov roman, ki so mu sledili Angeli in demoni, ki jih je napisal pred “Šifro”, je Mladinska knjiga v dobrem tempu izdala njegov prvenec Digitalna trdnjava. V začetku devetdesetih, ko je bil tedanji prvak tehnotrilerja Michael Crichton s knjigami, kot so Jurski park, Vzhajajoče sonce in Razkritje, na vrhuncu svoje moči, je Dan Brown svoje delovne dneve preživljal še kot učitelj angleščine. Sredi devetdesetih pa je ugotovil, da je ta poklic morda vseeno premalo razburljiv in njegovo zanimanje za razbijanje kod in šifer ter delovanje tajnih vladnih organizacij je v Digitalni trdnjavi dve leti kasneje, leta 1998, dobilo svoj zmagovalni epilog. Glede na to, da se je njena vsebina spopadala z vprašanji zasebnosti elekronske pošte ter z etiko in moralo nadzorovanja tovrstne komunikacije s strani vlade, seveda vse v imenu nacionalne varnosti (kar zveni presenetljivo aktualno še sedaj, mar ne?), seveda ni čudno, da je Digitalna trdnjava hitro postala najbolj prodajana e-knjiga.
Ko v ameriški varnostni agenciji (NSA) naletijo na nerešljivo šifro, ob kateri se spotakne in v nekem smislu tudi zacikla njihov do tedaj nepremagljivi superračunalnik TRANSLTR, pokličejo na pomoč  glavno kriptografinjo, inteligentno in privlačno Susan Fletcher. Presenetljiva odkritja jo potegnejo v vrtinec nevarnih skrivnosti in laži. Komu sploh še lahko zaupa? Susan hitro spozna, da se ne bori le za varnost domovine, temveč tudi za svoje življenje in za Davida Beckerja, profesorja jezikov in moškega, ki ga ljubi. Klasična struktura tehnotrilerja, ki bi jo Michael Crichton gotovo prepoznal za svojo, bliskovito menjavanje krajev dogajanja in preobrati, ki bolj kot da jemljejo dih, vrtijo koleščke na možganih ob visokotehnoloških zapletih, so že ob izidu tega romana pokazali na to, da je Dan Brown mojster žanrskega posla, ki se mora zgolj lotiti bolj usodnih tem, da k branju pritegne najširše množice. Kar je dejansko tudi največja inovativnost njegovih žanrskih zapletov v dosedanjih dveh romanih s profesorjem Robertom Langdonom, nekakšnim sodobnim Viljemom iz Baskervilla v Ecovem romanu Ime rože.
Drugo leto dobimo še Točko prevare (Deception Point), tako da bo vse pripravljeno na tretjo dogodivščino Roberta Langdona, tokrat njegov zaplet s prostozidarji in naslovom Salomonov ključ, ki v angleščini izide v začetku prihodnjega leta.

Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjigi Da Vincijeva šifra ter Angeli in Demoni, in poglejte dvd Da Vincijeva šifra - Skrivnost ali zarota? ter Skrivnost Angelov in demonov.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.