Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Črna ovojnica

Norman Manea
Črna ovojnica
29,99 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Didakta
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-261-257-3
Naslov izvirnika Plicul negru
Leto izdaje izvirnika 2003
Prevod Gašper Malej
Spremna beseda Matic Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
20 x 15 cm
320 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > vojni roman
leposlovje > leposlovni roman
romunsko leposlovje

Založnik o knjigi

Romunski umetniki so pomembno zaznamovali evropski prostor. Poleg nobelovke Herte Müller v Sloveniji najbolj poznamo Mirceo Cărtărescuja, sedaj pa smo dobili še prevod izpod peresa Normana Manee. Črno ovojnico je dokončal v orwelljanskem letu 1984, v času najtrše cenzure, ki je roman očistila vseh kočljivih mest. Necenzurirano besedilo je avtor poslal v tujino, vendar se je kasneje izgubilo. Po padcu režima je začel knjigo znova preurejati in leta 1995 izdal staro-novo Črno ovojnico, ki jo je odlično poslovenil Gašper Malej.

Manea v svoji literaturi opisuje ekstremne življenjske pogoje: holokavst, komunistični režim in izseljenstvo. Osredotoča se na posameznika, njegovo samoto in zapisanost vztrajanju, na vprašanja resnice, smisla in problematičnih odnosov, ki jih je skalilo sumničenje. Poleg bogate metaforike in simbolike Črna ovojnica temelji na satiri, ujeti med vrstice, ki se prepleta s fragmenti liričnih opisov, aluzij in dialogov.

Gre za roman, ki ima toliko plasti, da se le stežka prebijamo do njegovega jedra. Ni ga bilo enostavno ne napisati ne prevesti in tudi bralec ga ne bo mogel prebrati v enem večeru. To dejstvo nedvomno svojevrstno priča o njegovi kvaliteti - posebej v času, ko nas kot muhe enodnevnice preplavljajo romančki, ki so ‘tako napeti in berljivi, da jih moraš prebrati na en mah\'.

"Vzel je baterijo-svečo iz rok prvega v vrsti. Nihče ga ni videl, samo on se je videl. Ko jo je vzel, se je smejal. Pihnil je v baterijo. Obraz razkuštranega pacienta je v hipu izginil. Gospod Dominic se je z nasmehom približal naslednjemu, mršavemu in rdečelasemu kmetu. Upihnil je tudi njegov obraz. Potem so polagoma vsi upihnili svoje sveče, svoje obraze, vsi so izginili".

Problematičen in ambivalenten odnos do polpretekle zgodovine obremenjuje mnoge evropske narode, posebej tiste, ki so v času med in po drugi svetovni vojni izkusili totalitarne sisteme. Celo države, ki so dogajanje opazovale od zunaj, si niso bile vedno povsem na jasnem, kako naj jih obravnavajo. Tako so svetovni državniki z romunskim diktatorjem Ceauşescujem gojili prisrčne stike in ga mnogi celo odlikovali za njegove dosežke. Šele v času vstaje (ki se je končala konec leta 1989 z diktatorjevim javnim linčem) so dojeli, da kljubovanje Stalinu in simpatiziranje z Zahodom še ne naredi človekoljuba.

Takrat se je tudi razkrilo, kako močna cenzura je vladala pod komunističnim režimom. Vendar pa se zdi, da so prav politični pritiski oziroma močna (samo)cenzura posredno botrovali visoki literarni vrednosti sodobne romunske književnosti. Literati so se pri izražanju svojih idej morali zateči v intertekstualnost, govoriti so morali med vrsticami, kar je še povečalo njihovo iznajdljivost, ustvarjalnost ter seveda terjalo oblilo talenta.

Norman Manea je za svoje delo prejel številne mednarodne nagrade - med drugim leta 1992 Guggenheim Grant in MacArthur Prize; leta 1993 Literary Lion Medal, ki jo podeljuje New York National Library; leta 2002 Nonino International Literary Prize za življenjsko delo; leta 2006 Prix Médicis étranger. Njegova dela so bila prevedena v več kot dvajset jezikov.

Recenzija Bukla

Pot knjig, nastalih pod totalitarnimi režimi, je pogosto še bolj nenavadna kot zgodba, ki jo pripovedujejo. Predstavljeni roman Normana Manee, priznanega romunskega pisatelja in dobitnika več mednarodnih priznanj, je bil večkrat cenzuriran, poslan v tujino in na novo napisan; zato ni čudno, da so zanj značilne intertekstualnost, simbolika in metaforika, v katere je avtor zavil svojo kritiko. Njegova pripovedna nit je zapletena, skače med različnimi dogodki in časovnimi okviri, med resničnim in namišljenim. Zgoščena je predvsem okoli polpretekle zgodovine, junaki »preučujejo preteklost, da bi pozabil na sedanjost«, pri tem pa se razkrivajo njihove zgodbe. Življenje v totalitarnem režimu v večino oseb naseli strah in nesproščenost: gre za biti del sistema in preživeti ali upreti se in umreti. Vse drugo je iluzija.

Tina Š. Petrovič, Bukla 89-90

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...