Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Istomesečniki

Roman v dvanajstih poglavjih z epilogom
Svetlana Slapšak
Istomesečniki

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Goga
Zbirka Goga
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-277-191-1
Naslov izvirnika Ravnoteža
Leto izdaje izvirnika 2016
Prevod Seta Knop
Spremna beseda Dušan Jovanović
Urejanje Jelka Ciglenečki

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 14 cm
510 g
410 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
leposlovje > leposlovni roman
leposlovje > vojni roman
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Kako biti pacifist v času vojne? Recimo v devetdesetih v Beogradu? Skupina žensk, sorodnic in prijateljic, rešuje, kar se rešiti da: svoje moške skrivajo pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, bolne, druga za drugo. Ob tem izgubljajo prijatelje in službe, zato glavna junakinja Milica služi – anonimno – kot tipkarica velikega nacionalnega pisca. Pri delu tako trpi, da si da duška s pisanjem romana pod vplivom sester Brontë. Ob kroniki Miličine družine in zabavnih ironičnih odlomkih nacionalističnega proznega trobezlanja tako beremo šefeministični ljubezenski roman.

Knjiga je prejela Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta 2016 in bila v ožjem izboro za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića.


Že dolgo nisem prebral česa tako osebnega, toplega, angažiranega, kot je roman Istomesečniki. Aktivistični feminizem Svetlane Slapšak me je pripravil do tega, da sem prvič v svojem odraslem življenju resno meditiral o ženski kot o večvrednem spolu homo sapiensa. Prišel sem do zaključka, da ženska prekaša moškega v nadarjenosti za življenje, tako da sem z lahkim srcem prestopil v feministične vrste. Do pred kratkim sem se namreč imel za klasičnega mačota, a zdaj sem definitivno na drugi strani.
Dušan Jovanović (iz spremne besede)

Recenzija Bukla

Roman o ženskah v Beogradu v devetdesetih letih preteklega stoletja je tkan gosto, duhovito, ironično, tekoče in živahno. Je žanrski hibrid, v katerem ni praznega teka, pač pa v njem kar vrvi, in če vam do zdaj ni uspelo prebrati nič od plodne, enciklopedične, kritične, ironične in duhovite Svetlane Slapšak, naj vas potolažimo: roman je nekakšen preplet in spoj tem, ki jih je do zdaj popisala v številnih antropoloških, znanstvenih, kolumnističnih in romanesknih delih. V zgodbo nas vpelje s spiskom nastopajočih, kakor da bi v mislih pripravljala gledališko dramo ali televizijsko nadaljevanko, po čemer knjiga kar kliče. Pisana skupina žensk, sorodnic in prijateljic svoje moške skriva pred vojaškim naborom, skrbi za begunce iz Bosne, za bolne, narkomane in predvsem pazijo druga na drugo. Ker nasprotujejo uradni politiki, izgubljajo prijatelje in službe, zato glavna junakinja Milica služi – anonimno – kot tipkarica Velikega Nacionalnega Pisca, ki predstavlja metaforo pornografije kulture časa, v katerem živi. Pri delu tako trpi, da si daje duška s pisanjem lastnega romana pod vplivom sester Brontë. Ob kroniki Miličine družine in zabavnih ironičnih odlomkih nacio nalističnega proznega trobezljanja tako beremo še feministični in ljubezenski roman. Tako se v romanu in življenju žensk prepleta več zgodb. Brezumje vojne, nerazumljivo zlo in poplava neumnosti politične propagande ne morejo prestopiti čarobnega risa beograjske kuhinje, polne duhovitih in pogumnih žensk, ki v svojih načelih ne popustijo niti za milimeter. Junakinje romana se ne vklopijo v novonastajajočo družbo, niti vidno ne zarežejo v javno življenje ali medije, uradna zgodovina jih ne zajame, toda pokonci držijo – ne samo štiri, temveč vse vogale družbe, v kateri živijo. V popolnem neravnotežju časa in prostora tako ohranjajo čisto samosvoje ravnotežje. Ne preseneča torej, da je Dušan Jovanović, avtor spremne besede, napisal: »Že dolgo nisem prebral česa tako osebnega, toplega, angažiranega ... Aktivistični feminizem Svetlane Slapšak me je pripravil do tega, da sem prvič v svojem odraslem življenju resno meditiral o ženski kot o večvrednem spolu homo sapiensa. Prišel sem do zaključka, da ženska prekaša moškega v nadarjenosti za življenje, tako da sem z lahkim srcem prestopil v feministične vrste. Do pred kratkim sem se namreč imel za klasičnega mačota, a zdaj sem definitivno na drugi strani.« Istomesečniki so drugi roman antropologinje dr. Svetlane Slapšak, ki jo Slovenci dobro poznamo po njenih humanističnih delih, publicistiki, vlogi angažirane intelektualke, borke za človekove pravice. Leta 2016 je roman izšel v srbščini pod naslovom Ravnoteža in prejel nagrado Mirka Kovača, žirija pa je zanj v obrazložitvi zapisala: »Roman je obarvan s specifičnim humorjem in afirmacijo prijateljstva, zaupanja in ljubezni.«

Renate Rugelj, Bukla 141

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...