Založba | Beletrina |
Zbirka | Žametna Beletrina |
Leto izdaje | 2024 |
ISBN | 978-961-298-023-8 |
poltrda vezava
21,5 x 15 cm
400 g
397 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > ljubezenski roman
leposlovje > zgodovinski roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII. je izpisan v prvi osebi ter gostem, preobloženem, skorajda hipnotičnem jeziku, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo te neobičajne vladarice. Čeprav bi jo Zahod rad predstavil le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, je bila Kleopatra VII. veliko več kot to; sposobna in genialna vladarica, ki je po očetovi smrti v deželi ponovno vzpostavila osiromašeno gospodarstvo, gradila namakalne sisteme, jezove, spomenike in najveličastnejše stavbe. Gojila je številna zanimanja, obvladala retoriko, znanost, umetnost, klasične avtorje in vsaj sedem jezikov, po zaslugi dveh najpomembnejših moških tistega časa – najprej Cezarja, potem Marka Antonija – pa je odigrala eno od ključnih vlog na Sredozemlju in Egiptu zagotovila neodvisnost. Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Recenzija Bukla
Trajalo je dolgo, skoraj predolgo, da je novinarka in pisateljica Vesna Milek (avtorica romanov Kalipso in Če, pa tudi odmevne biografije Cavazza ter letošnje uspešnice Pariz, ljubezni iz drugih časov) prišla do konca svojega zgodovinskega fragmentarnega romana o Kleopatri, ki ga je zasnovala že dolgo nazaj (naključij ni: posvetila ga je sinu Aleksandru, Aleksander Makedonski pa je bil eden od duhovnih učiteljev Kleopatre), zdaj pa nam ga je ponudila v prvem delu, dolgem 400 strani (drugi del v podobnem obsegu, ki je tudi že pri kraju, izide v prihodnjem letu). Prvoosebna pripoved Kleopatre VII. (69–31 pr. n. št.), skozi katero intenzivno, hipnotično, sunkovito, skoraj nenasitno in bogato zgodovinsko podloženo govori avtorica, se začne s Kleopatrinimi zadnjimi dnevi življenja, potem pa se obrnemo v njeno otroštvo, kjer se ji je ob prezgodaj umrli materi porajal pogled na svet, ki ga izrazi v stavku »sla po oblasti, to je vse, kar sem dobila od svoje družine«. Pri tem romanu ne pričakujte linearne zgodbe, ne, avtorica se je ob dolgotrajnem raziskovanju obravnavanega obdobja dobesedno naselila v njem, od tam pa nas zasipava z vulkanom Kleopatrinih besed, saj nas s kratkimi poglavji, pri čemer se njihovi naslovi sugestivno ponovijo na začetku besedila pod njimi, seznanja z njeno (Kleopatrino) življenjsko zgodbo, preobrati, tedanjim življenjem in pomenom reke Nil, s spopadi, ljubeznijo, z bitkami za oblast, začetkom in nadaljevanjem Kleopatrine vladavine, vse to pa občasno prekinja z (v ležečem tisku zapisanimi avtorskimi) intervencijami iz sedanjosti, kar daje temu prepletu zgodovine in domišljije dodatno raven. Prvi del romana, ki vleče neposredno k naslednjemu!
Samo Rugelj, Bukla 183-184
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Višji klic Resnična zgodba o boju in viteštvu sredi razklanega neba druge svetovne vojne 25,00 € Dodaj v košarico