Rdeči trikotniki

Recenzija Bukla

Idejo za knjigo, ki je izšla ob 102. rojstnem dnevu Borisa Pahorja, je dala urednica Elisabetta Sgarbi iz italijanske založbe Bompiani, ki se ji je zdelo, da Pahor ni bil dovolj ekspliciten pri poudarjanju tragike rdečih trikotnikov, torej političnih zapornikov, in njihovem prehajanju iz enega taborišča v drugega med drugo svetovno vojno. Pahor je v sodelovanju s Tatjano Rojc napisal nekakšen vademekum taborišč, saj v prvem delu opiše lastno taboriščno izkušnjo, ko se kot vojak ni javil nacistični vojaški oblasti, potem pa so ga deportirali najprej v Dachau, potem od tam še v Natzweiler-Struthof, pa spet v Dachau in potem v taborišče Dora-Mittelbau ter nazadnje v Bergen-Belsen. Vsa taborišča popiše s faktografsko jasnostjo. V drugem in tretjem delu knjige pa predstavi še druga nacistična in fašistična taborišča, s čimer želi te kraje pa tudi grozovito nečloveška dejanja, ki so se zgodila v njih, za zmeraj iztrgati pozabi. Izpovedna knjiga kot zgodovinski dokument.

Samo Rugelj, Bukla 114

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.