Vzpon Tudorjev

Recenzija Bukla

Že naslov nakazuje, da smo prišli do konca znamenitega boja za angleško krono v 15. stoletju med rodbinama York in Lancaster. Knjiga se ponovno osredotoči na dve obdobji. Pri prvem startamo leta 1470, ko se razočarani in izdani Rihard Neville, grof Warwiški, postavi na stran Lancasterjev in se s pomočjo francoskih najemniških vojakov vrne v Anglijo, da bi se maščeval kralju Edvardu IV. Iggulden slikovito popiše dogodke razburljivega leta, ko je bil Edvard prisiljen pobegniti čez Rokavski preliv k vojvodi Burgundskemu in njegovo presenetljivo ter zmagoslavno vrnitev v bitki pri Tewkeseburyju, ki je dokončno pokopala upe Lancasterjev. Se je pa zato v deželo za nekaj časa vrnil mir, toda po Edvardovi smrti leta 1483 znova postane burno. Vajeti oblasti se presenetljivo oprime njegov brat Rihard III. (taisti iz Shakespearove drame Rihard III., a resnična oseba nič kaj dosti ne spominja na tam upodobljeno). Medtem pa daleč od dvora v moža odraste Henrik Tudor, ki ima po materini krvi legitimno pravico do krone. Njegov pohod se zaključi z bitko pri Bosworthu, odločilnim spopadom vojne rož, s katerim se je končala dolgoletna državljanska vojna, s tem pa tudi ta privlačna tetralogija zgodovinskih romanov.

Aleš Cimprič, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.