| Založba | Sanje |
| Zbirka | Sanje. Roman |
| Leto izdaje | 2024 |
| ISBN | 978-961-274-905-7 |
| Naslov izvirnika | Heretics of Dune |
| Leto izdaje izvirnika | 1984 |
| Prevod | Matjaž Juričak |
mehka vezava
23,5 x 15 cm
640 g
426 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Ena najveličastnejših sag v zgodovini znanstvene fantastike. Peta knjiga iz ciklusa romanov o Sipini, peščenem planetu.
Leto Atreides, božanski imperator s Sipine, je mrtev. Tisočletje in pol po njegovi smrti je imperij v zatonu. V obdobju velike razkropitve je milijone ljudi zapustilo propadajočo civilizacijo in se razširilo onkraj meja znanega vesolja. Čeprav na planetu Rakisu, ki je bil nekoč znan kot Arrakis, spet vlada puščavsko podnebje, njegovi orjaški peščeni črvi izumirajo.
V boju za oblast se iz diaspore vračajo ‘izgubljenci’. In medtem ko različne frakcije razkropljencev, med njimi tudi cenjene metrese, skrivnostne in strašljive ženske, privrženke ekstatičnega kulta, hlepijo po ostankih imperija, Sheeana, dekle iz rakijske puščave, ki je sposobno ukazovati črvom, uresničuje prerokbo, ki jo je izrekel pokojni božanski imperator.
Nadaljevanje epske zgodbe, ki se je začela s Peščenim planetom in navdihnila milijone bralcev po vsem svetu.
Recenzija Bukla
Ciklus prigod o peščenem planetu Sipini (angl. Dune) velja za klasiko znanstvene fantastike, katere pomen za žanr je podoben tistemu od Gospodarja prstanov pri žanru fantazije. Heretiki peščenega planeta iz leta 1984 so peti roman šestdelne serije, ki jo je spisal ameriški pisatelj Frank Herbert (1920–1986). Zaznamuje jo v daljno prihodnost umeščena zgodba, ki se dotika kompleksnih tem o dolgoročnem preživetju človeške rase, Herbert pa do tematike pristopa s poglobljenim filozofskim, političnim in religioznim pogledom. Pričujoče delo opravi obsežen časovni preskok, saj je od dogodkov v knjigi Božanski imperator peščenega planeta minilo 1500 let. Z novimi junaki gre nekako za naslednjo fazo sage, dasiravno se ta brezšivno veže na dejanja tirana Leta II. Pred vstopom v branje je priporočljivo osvežiti izrazoslovje (dobro je vedeti vsaj, kaj so zlata steza, ghola, mentat, začimba melanža itd.) in interesne frakcije, saj so začetna poglavja ob vpeljavi likov, zgoščenem zapletu in z izročilu lastnimi pojmi natrpana z informacijami. Nato zgodba sijajno steče in nas urno povleče v nepredvidljivo mahinacijo boja za oblast. V ospredju je spletkarjenje med benegesseritinjami in Tleilaxi, obilo neznank pa povzroči vrnitev razkropljencev iz diaspore, ki jih vodijo cenjene matrese, pripadnice ekstatičnega kulta. Hkrati med častitljivimi materami pride do razkola, ko naj bi gholi Duncana Idaha aktivirali izvirne spomine. Medtem pa se na planetu Rakis, nekoč znanem kot Arrakis, pojavi deklica, ki lahko ukazuje peščenim črvom … Večplastni protagonisti so srž gonila zgodbe – ta sicer nudi obilo nastavkov za nadaljnje analize: od vprašanj (družbenih) sprememb in evolucije do zmožnosti ljubezni in empatije kot temeljnih značilnosti človeške vrste –, kjer za adrenalin ob dramatično izpeljanih diplomatskih besednih dvobojih poskrbijo politični atentati – no, pa tudi jahanje črvov. Neizprosna medplanetarna igra prestolov, kjer je še tako majhen spodrsljaj hitro poguben. Intrigantsko!
Aleš Cimprič, Bukla 185
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
