Na Višarjah zvoni

Recenzija Bukla

Pisatelj, zgodovinar in redovnik Metod Turnšek je ta roman napisal in izdal pred dobrimi petinštiridesetimi leti, a zdi se, da je s svojo tematiko tako večen, da je, kljub avtorjevemu specifičnemu, rahlo arhaičnemu jeziku in slogu berljiv tudi v današnjih časih. Osrednje dogajanje je postavljeno v poletje 1941; povsod naokrog že veje vojna vihra, prebivalci Kanalske doline na čelu z Višarjami, to znano romarsko potjo, ki je že včasih veljala za stičišče Koroške, Primorske in Kranjske, pa še upajo, da se vojna v njihov košček domovine ne bo (preveč) zažrla. Pa vendar se še kako dotakne vseh glavnih protagonistov, od zaljubljencev Zale in Bošta ter Danila in Daje do Zofke in njenega nad nemškim rajhom navdušenega fanta Florjana ter vseh drugih. V težkih časih rešuje ljudi le močna vera, zato jim Višarje predstavljajo večplastni simbol upanja, miru in odrešitve. Posodobljena izdaja tega romana, ki nosi v sebi sporočilo o pomenu zavedanja svojih korenin, vsebuje tudi osnutke za nadaljevanje romana, ohranjene v pisateljevem arhivu v Stični.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 110-111

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.