Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Krajša zgodovina časa

Stephen Hawking, Leonard Mlodinow
Krajša zgodovina časa
24,90 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Učila International
Leto izdaje 2007
ISBN 978-961-00-0112-6
Prevod Urška Pajer

Tehnične lastnosti
trda vezava
158 strani
Tip knjige
popularna znanost
Kategorije
naravoslovje > fizika

Povej naprej

Recenzija Bukla

Stephen Hawking se je s študijem fizikalnih zakonov spopadel na fakulteti v rodnem Oxfordu, doktorat iz kozmologije pa je opravil na univerzi v Cambridgeu, kjer od leta 1979 zaseda tudi položaj Lucasovega profesorja matematike, ki je v 17. stoletju pripadal Isaacu Newtonu. Vse od šestdesetih let dalje sta glavni področji njegovega raziskovanja črne luknje ter teorija o nastanku in razvoju vesolja; pri preučevanju obeh pa združuje kvantno teorijo s teorijo splošne relativnosti.
Njegova slava je ­pljusknila prek meja ozkih akademskih krogov s Kratko zgodovino časa. Od velikega poka do črnih lukenj, delom, namenjenim širokemu krogu bralcev. Knjiga, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, je bila prvič objavljena leta 1988. Ob izidu je bila prava prodajna senzacija, saj je bila kar 237 tednov na seznamu uspešnic londonskega časopisa Sunday Times, s čimer se je uvrstila celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Knjiga ima še danes kultni status, a prijel se je je tudi sloves, da so jo mnogi kupili, a le redkokdo prebral. Ker je strukturirana linearno – poglavja sledijo drugo drugemu in se logično nevezujejo na predhodna, je večina bralcev obupala že po nekaj uvodnih poglavjih in se do razburljivejših tem v naslednjih sploh ni uspela prebiti.
To »napako« je Hawking odpravil v svoji naslednji knjigi Vesolje v orehovi lupini, za katero pa je značilna »drevesna zgradba«; prvi dve poglavji vpeljeta dovolj pojmov, da naslednja svobodno izraščajo iz njih. »Deblo« sestavljata poglavji Kratka zgodovina relativnosti in Oblika časa, »veje« pa poglavja Vesolje v orehovi lupini, Napovedovanje prihodnosti, Zavarovanje preteklosti, Prihodnost – Zvezdne steze? in Branski novi svet.
Nadaljnji korak k približevanju nekaterih najzapletenejših vprašanj sodobne fizike nestrokovnemu občinstvu je njegova najnovejša knjiga Krajša zgodovina časa. V njej skupaj s soavtorjem Leonardom Mlodinowom poskušata odgovoriti na vprašanja, ki človeštvo vznemirjajo vse od njegovega nastanka: Od kod vesolje prihaja? Kam gre? Ali ima vesolje začetek, in če je tako, kaj se je dogajalo prej? Kakšen je značaj časa? Ali se bo kdaj končal? Se lahko vrnemo v preteklost? ... Na začetku knjige avtorja ponudita kratek pregled zgodovine pogledov na vesolje od Aristotela, Ptolomeja, Kopernika, Keplerja, Galilea do Newtona, čigar misel pomeni začetek sodobne fizike in astronomije. Vsem je skupno, da jih je gnala sla po razumevanju globljega reda, po katerem se ravna svet. In tako je še danes, le da sedaj delamo z zmogljivejšimi orodji: imamo miselna orodja, kot je matematika, imamo znanstvene metode in imamo tehnološke pripomočke, kot so računalniki in teleskopi. Sodobna spoznanja nam tako nudijo vse bolj natančne vpoglede in Hawking optimistično verjame, da bodo ti slednjič omogočili oblikovati popolno, poenoteno teorijo, ki si jo je za končni cilj postavil že Einstein. Krajša zgodovina časa sicer ni »Teorija strun za telebane«, a je vseeno pisana dovolj poljudno, da ji lahko sledijo tudi bralci brez fizikalnega predznanja. K temu pripomore tudi bogato slikovno gradivo.





Če vam je ta knjiga všeč, preberite še ...



Na ramenih velikanov 
Stephen Hawking
Stephen Hawking, Učila , t. v., 2005


Nikolaj Kopernik, G­a­lileo Galilei, Jo­hannes Kepler, Isaac Newton in Albert Einstein so velikani, na ramenih katerih počiva sodobno znanstveno razumevanje vesolja. Hawking v knjigi privlačno združuje njihova teoretska spoznanja – Ptolemejevo teorijo, ki Zemljo postavlja v središče vesolja, Kopernikovo teorijo, da se Zemlja in planeti sučejo po krožnih orbitah okoli Sonca, Newtonove zakone gibanja in Einsteinove revolucionarne predstave o ukrivljenosti prostora-časa – z biografskimi podatki in prigodami iz življenja.




Kratka zgodovina časa Stephen Hawking
Stephen Hawking, DMFA, m. v., 2003


V razvpiti knjigi, ki jo odlikuje živahen jezik, avtor povezuje ko­zmologijo s fiziko delcev. De­lo je mogoče raz­vrstiti v tri dele, ki ustrezajo Hawkingovim raziskovalnim obdobjem. Prva tri poglavja obravnavajo razvoj pogledov na Vesolje. Vesolje opišejo v okviru splošne teorije relativnosti z ukrivljenim četvernim prostorom. Drugi del je posvečen črnim luknjam, v katerih končajo razvoj zvezde z dovolj veliko maso. Zadnja štiri poglavja pa obravnavajo Hawkingovo delo po letu 1981, ko se je vrnil k raziskovanju Vesolja.




Vesolje v orehovi lupini Stephen Hawking

Stephen Hawking, Učila, t. v., 2002

Avtor nas na razumljiv način popelje prek temeljnih konceptov teore­tične fizike: od su­pergravitacije do supersimetrije, od kvantne teorije do M-teorije, od holografije do dualnosti ter teorije superstrun in p-brane. V svoji miselni pustolovščini išče združitev Einsteinove splošne teorije relativnosti in Feynmanove ideje o mnogoternih zgodovinah v eno popolno teorijo. Knjiga, napisana v značilnem slogu, je opremljena s fotografijami, računalniškimi simulacijami in ilustracijami, ki bralcu služijo kot miselna opora za razumevanje težko predstavljivih tez.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...