Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Kako se literatura igra z možgani?

Nevroznanost umetnosti in branja
Paul B. Armstrong
Kako se literatura igra z možgani?

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-237-739-7
Prevod Igor Žunkovič
Urejanje Tomo Virk

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
450 g
237 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje
književnost in jezikoslovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

V zadnjih letih je v literarni vedi in humanistiki mogoče zaznati pomemben napredek raziskav, ki poskušajo na področje literarne vede aplicirati spoznanja in metode sodobne nevroznanosti. Čeprav imajo te metode določene omejitve in tudi sami nevroznanstveniki priznavajo, da delovanje možganov in človeškega živčnega sistema šele začenjamo spoznavati, so mnogi literarnovedni strokovnjaki in nekateri nevroznanstveniki v nevroznanstveno proučevanje literature in umetnosti nasploh vložili veliko časa, energije in denarja. Paul Armstrong v knjigi Kako se literatura igra z možgani? povzema in sistematizira nevroznanstvena spoznanja ter jih interpretira ter primerja s spoznanji literarne vede.

Recenzija Bukla

Ali branje, še posebej branje leposlovja vpliva na razvoj in delovanje možganov tudi v fizičnem in funkcionalnem smislu, je eno od ključnih vprašanj, ki lahko pomaga odgovoriti tudi na marsikakšno vprašanje iz evolucijskega razvoja človeških možganov. Armstrong, sicer profesor na mnogih univerzah (predava angleški jezik) in avtor petih knjig o literarni teoriji in literarni zgodovini, v tej strokovni monografiji (izvirno je izšla 2013) skuša na enem mestu povezati najnovejša nevrološka dognanja od Damasia in Pinkerja s spoznanji literarne vede. Armstrong ugotavlja, da so odgovori na to, ali lahko bralna izkušnja pomembno vpliva na človekovo ravnanje, zelo različni. Z nevroznanstvenega vidika je torej prav mogoče, da literatura spreminja bralčevo zavest podobno, kot ponavljajoča se izkustva spreminjajo kortikalne povezave, saj eksperimentalni dokazi kažejo tudi na to, da, denimo, učenje v odraslih možganih pomembno spreminja nevronske povezave. Po drugi strani pa so možgani neprekosljivo uravnoteženi med svojo rigidnostjo in odprtostjo za novosti, kar hkrati omejuje njihove sposobnosti za opuščanje starih navad v korist razvijanja novih. Tako pri branju kot v življenju so te navade tako kognitivne kot tudi čustvene, posledica česar je t. i. utelešenost možganov. Armstrongov sklep pa je, da lahko branje in literatura dolgoročno in tudi evolucijskorazvojno vplivata na spreminjanje možganov.

Renate Rugelj, Bukla 112-113

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...