Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kralj vseh bolezni

Biografija raka
Siddhartha Mukherjee
Kralj vseh bolezni
39,50 € 39,50 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,19 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-241-691-1
Naslov izvirnika The Emperor of All Maladies
Podnaslov izvirnika A Biography of Cancer
Leto izdaje izvirnika 2010
Prevod Lili Potpara
Urejanje Bronislava Aubelj, Aleksandra Kocmut

Tehnične lastnosti
trda vezava
23 x 15,5 cm
1.140 g
624 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > znanost
naravoslovje > medicina

Založnik o knjigi

Delo, ki ga je avtor podnaslovil Biografija raka, predstavlja tega »kralja vseh bolezni« na prav tak – biografski – način. Avtor ne občuti raka kot nekaj, temveč kot nekoga. S to knjigo prodira v sam um te bolezni, v njeno vedenje, v njeno temno veličino. Poseže v začetke zgodovine naše civilizacije, ko so pradavni zdravniki glede te bolezni zapisali, da »zdravila ni«, in spremlja načine zdravljenja ter raziskovanje raka vse do danes, do tarčnih terapij, kombiniranega zdravljenja in predvsem do vse močnejše zavesti o pomenu preprečevanja bolezni. Slikovit in izčrpen zgodovinski prikaz razvoja človeškega razumevanja raka in delno tudi razvoja same bolezni je podprt s številnimi znanstvenimi raziskavami ter bralcu še posebej približan skozi zgodbe posameznikov; tistih, ki so doživeli »čudežno« zdravilo in si bodisi povsem opomogli bodisi si vsaj podaljšali življenje, in tistih, ki so pomembno vplivali na raziskovanje in zdravljenje raka. Knjiga odgovarja na temeljno vprašanje, kaj rak sploh je. Odgovor se počasi zlaga pred očmi bralca kot sestavljanka, katere ključni delci so bili odkriti šele pred kratkim, ko je bila razvozlana celotna človeška DNK in se je razkrilo, da vzrok raka – tako kot tudi njegove oblike – ni en sam, da gre za skupino dejavnikov in da pri tem igrajo pomembno vlogo genske mutacije.
Pokrajina raka je prostrana, razgibana, temačna in tudi svetlejša, predvsem pa je raznovrstna. Nekoč smo z rakom tekmovali tako, da smo ga skušali ustaviti in premagati frontalno, na eni ravni, z enim zdravilom oziroma terapijo. Ta bitka je bila vnaprej izgubljena, kajti nasprotnik je obvladal vse preveč trikov: spreminjanje, prilagajanje, zasedo, potuhnjenje. Danes se tekma odvija drugače. Bolezen vleče poteze, znanost ji skuša slediti pri vsaki posebej in predvideti ter preprečiti njeno naslednjo, morda usodno potezo. Univerzalnega zdravila proti raku ni – tako kot zanj ni univerzalnega vzroka.
Avtor nam bolezen predstavlja skozi časovno, čustveno, znanstveno prizmo, hkrati pa ne spregleda krute ironije tega, da rak ni zunanji, temveč notranji, »naš« sovražnik. Knjiga nas popelje na osupljivo potovanje skozi čas in na tej poti se utegne naš strah pred rakom preoblikovati v radovedno spoštovanje in razumevanje tistega, čemur avtor pravi osebnost raka.

Recenzija Bukla

Knjigo, ki je prejela Pulitzerjevo nagrado za najboljšo neleposlovno knjigo leta 2011, je napisal indijsko-ameriški raziskovalec ­Siddharte Mukherjee, ­rojen leta­ 1970 v New Delhiju, biolog, imunolog, hematolog in onkolog, ki dela in predava na onkološkem oddelku Univerze Columbia v New Yorku. Pisanja tega zelo obsežnega dela, ki je v angleščini izšlo konec leta 2010, se je lotil že leta 2005, povod zanjo pa je bila pacientka, ki jo je zdravil za želodčnim rakom, in njeno vprašanje: »Kam gremo (v zvezi z vojno z rakom)?« Ja, kam gremo? se je vprašal tudi Mukherjee, in ker pacientki na to vprašanje ni mogel natančno odgovoriti, niti je ni mogel usmeriti na kako konkretno knjigo ali revijo, kjer bi lahko našla končen odgovor na svoje vprašanje, se je odločil napisati knjigo o raku kot bolezni, njeni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. A čim bolj se je poglabljal vanj, tem bolj se mu je zdelo, da ne piše knjige samo o neki bolezni, temveč o nekom z osebnostjo, o nekom, ki se stalno prilagaja in spreminja, in bolj ko je to postajala knjiga o osebnosti, bolj je iz tega nastajala biografija raka in ne kronika te bolezni, ki marsikje po svetu kot vzrok za smrt že dohiteva srčne bolezni in postaja najpogostejši krivec umiranja. Če je bila tuberkuloza bolezen 19. stoletja, potem je rak z individualnostjo svojih (rakavih) celic, s svojo nestabilnostjo ter mobilnostjo (metastaza kot skovanka besed meta in stasis oziroma nezmožnost ostati pri miru) tudi sinonim za 20. stoletje. Še pred sedemdesetimi leti sta bili metodi za zdravljenje raka samo dve: odstranitev ali pa uničenje obolelega tkiva. Rak je bil preprosto velika in neprebojna skrivnost, »Velika tema«, kot so ga leta 1937 poimenovali pri reviji Fortune, hkrati pa je za srčnimi boleznimi v ZDA že postajal najpomembnejši vzrok smrti. Razloge, da je to zares postal šele v 20. stoletju, Mukherjee vidi v tem, da se je takrat življenjska doba toliko podaljšala, da je lahko prišel do svojega polnega izraza, saj so šele takrat počasi iztrebljali bolezni, ki so ga prej prehitevale in bile same vzrok smrti ter ga s tem preprosto »prekrile«, pa tudi v tem, da se je šele takrat diagnostika toliko izboljšala, da so ga lahko zdravniki potrjevali z večjo gotovostjo. Kmalu po drugi svetovni vojni se je zdravljenje raka začelo spreminjati, ko je na sceno stopil Sidney Farber, oče moderne kemoterapije, ki je v nekem vitaminskem analogu (ta je začasno zmanjšal dramatično razmnoževanje limfocitov pri levkemiji) po naključju odkril močno antirakavo kemikalijo ter s tem zanetil upanje, da je to bolezen dejansko sploh možno ozdraviti. Pozneje se je Farber povezal z Mary Lasker, legendarno newyorško aktivistko, s katero sta leta 1971 le prepričala ameriško vlado, da je začela z organizirano vojno proti raku in je tem raziskavam poslej namenjala znatnejša sredstva, ki so iz radikalne kirurgije, primitivnih obsevanj in enostavnih terapij pripeljale do sodobnih odkritij o mutacijah genov in napakah na kromosomih kot možnih vzrokih raka. Ta par pa je, trdi Mukherjee v svoji izjemni knjigi, samo en primer neomajnega namena generacij moških in žensk, ki so s svojim pogumom, iznajdljivostjo, domišljijo, inovativnostjo in optimizmom do zdaj vodili boj proti raku, bolezni, ki jo sicer vse bolj poznamo, a je še vedno nismo premagali in ki zaradi svoje uničevalnosti, izmuzljivosti in prilagodljivosti zbuja strahospoštovanje in upravičeno lahko nosi naziv kralj vseh bolezni. Poljudnoznanstvena knjiga leta.

Samo Rugelj, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...