Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Mesto brez spomina

Javni spomeniki v Ljubljani
Božidar Jezernik
Mesto brez spomina
39,90 € 39,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,20 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-241-872-4
Leto izdaje izvirnika 2014

Tehnične lastnosti
trda vezava
21 x 26 cm
438 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > znanost

Založnik o knjigi

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo. Skozi kronološki pregled idej, snovanja, projektiranja in postavljanja spomenikov tem in onim posameznikom, ki so v določenem obdobju iz različnih razlogov bili dovolj pomembni (čeprav tudi samo kot sredstvo za dosego političnih ali nacionalnih ciljev), razbiramo, na kakšen način se pravzaprav piše zgodovina oziroma »ustvarja« (ali celo potvarja) preteklost. S tega vidika dr. Božidar Jezernik razmišlja – in k temu spodbudi tudi bralca – o vprašanjih, kot so: Zakaj prvi slovenski pesnik ni bil Slovenec? Čigavo mesto je (bila) Ljubljana: slovensko ali nemško? Kaj je imelo večji vpliv na oblikovanje slovenske kulture: 631 let habsburške vladavine ali 4 leta francoske okupacije? Zakaj se je Augustinčićev Josip Broz - Tito moral umakniti izpred Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Kalinov Boris Kidrič pa še vedno stoji na Prešernovi cesti?
Knjiga se loteva področij, ki se skozi današnje oči že kažejo kot razumljiva, čeprav morda ne vedno najbolj etična, pa tudi tistih, na katera še danes nimamo odgovorov, recimo, ali je bil Valvasor Slovan in koga pravzaprav slavi Prešernov spomenik. Pojasnjuje več kot le kulturo oziroma čaščenje, v imenu katerih se spomeniki postavljajo: razloži vzroke in vzgibe, ki so botrovali slavljenju določenih oseb in odrinjanju nekaterih drugih, pa tudi tiste, zaradi katerih je bilo treba kdaj koga »obuditi od mrtvih« in na novo prevrednotiti njegov prispevek k oblikovanju slovenske narodne zavesti.
V knjigi je objavljenih 245 razglednic in fotografij.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...