Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Proti znanosti

Politike in znanja sodobnih družb
Dominique Pestre
Proti znanosti
22,00 € 22,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,66 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Krt
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-260-090-7
Naslov izvirnika A contre-science
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Sonja Dular
Spremna beseda Tomaž Grušovnik
Urejanje Marjan Šimenc

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
253 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > znanost
zgodovina

Založnik o knjigi

Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti.

Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi del obravnava naravo znanstvenih spoznanj, status in rabo dokaza (z analizo dela Hertza in Neela) in eksperimenta (analiza dela Coulumba in Joula) v znanosti. Pokaže, kako je dokaz v posamezni znanstveni disciplini odvisen od stvarnih razmer in ekonomskih potreb, ter z analizo konkretnih zgodovinskih primerov opozori na zahtevnost eksperimentalnega dela in njegovo omejeno neodvisnost od teorije. Drugi del se posveča odnosu družba– ekonomija– znanost, obvladovanju tveganj in demokratični udeležbi pri učinkovanju tehnoznanosti na družbo. Pestre zagovarja pet načel, na katerih naj v javnih razpravah temelji pomen strokovne ekspertize: neodvisnost izvedencev; obvezno oblikovanje različnih mnenj pred konsenzom; metodična organizacija soočanj; vloga kolektivnega učenja; večje število akterjev avtorjev. Tretji del preiskuje razvoj raziskovanja znanstvenih ved (zlasti politične filozofije angleških in francoskih sciences studies) od pripoznanja dejstva, da je znanost družbeno področje, do analize tega, kako v svojem vsakdanjiku osmišljamo lastni svet. Izkaže se, da so znanstvene dejavnosti močno prostorsko in časovno umeščene, torej znanosti ne moremo ločiti od družbe in kulture.

Recenzija Bukla

Ko je v zvezi z nečim uporabljena beseda znanost oziroma znanstveno, po navadi mislimo, da gre za povsem definirano realnost, ki temelji na trdnih dejstvih. Dominique Pestre, francoski fizik in zgodovinar znanosti, pa v svoji odmevni knjigi iz leta 2013 prepričljivo pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Znanost je po njegovem mnenju obenem tudi diskurz o znanosti sami, zbirka družbeno pogojenih modelov, ki izhajajo iz posameznih institucij ter zgodovinske povezanosti s političnimi in ekonomskimi oblastmi. Vse skupaj pripelje do tega, da so določene znanstvene ideje in ugotovitve družbeno sprejete, druge pa ne. Pri tem izhaja tako iz zgodovinskih kot sodobnih primerov (globalizacija, okoljske spremembe, družba tveganja) ter ves čas kaže na to, kaj pomeni razlika med znanstvenim in dobrim znanstvenim dokazom. Obvezno branje za vse znanstvenike in raziskovalce.

Samo Rugelj, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...