Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Teraformiranje

Benjamin H. Bratton
Teraformiranje
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sophia
Zbirka Izhodi
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7003-55-0
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The terraforming
Leto izdaje izvirnika 2019
Prevod Marko Bauer
Urejanje Primož Kraševec

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
280 g
160 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > ekologija
naravoslovje > geografija
naravoslovje > znanost

Povej naprej

Založnik o knjigi

Leto 2030 je začrtano kot rok, limita dvojnega kolapsa, podnebnega zaradi emisij ogljika in družbenega zaradi avtomatizacije in umetne inteligence, vendar knjiga nikakor ni apokaliptični zapis v nizu neplodnega razpravljanja o »koncu« – samoopravičujoči, samoohranjujoči se scenariji kolapsa nikakor niso plan –, temveč je manifest in polemičen spis o teraformiranju Zemlje, vzpostavljanju boljših razmer za življenje na Zemlji: »Prepozno je, da bi planet obravnavali kot veliko zgodbo, in tudi sicer to ni bil nikoli dober plan. Teraformirati ali ne v resnici ni izbira. Gre za našo globoko prepletenost z biološkimi in tehničnimi sistemi, za spekter in ne bistvene razlike med bitjo naše vrste in bitjo drugih vrst. Obstaja nekakšna ateistična, biokemična epistemologija, ki omogoča naknadno razumevanje tega, kdo smo in kako mislimo s pomočjo nevroznanosti in biotehnologij.«

A kaj potem je plan? 11 osnovnih tez Teraformiranja se glasi:

  1. Planet je umetno čuječ/zavesten.
  2. Koncept podnebnih sprememb je epistemološki dosežek komputacije na planetarni ravni.
  3. Blaženje podnebnega kolapsa in vsesplošno razširjena avtomatizacija se morata združiti.
  4. Avtomatizacija je splošno načelo, v skladu s katerim delujejo ekosistemi.
  5. Geoinženiring moramo redefinirati kot merilo učinkov planiranja, ne kot tip tehnologije.
  6. Nujni in temeljni premiki znotraj geotehnologije bodo zelo verjetno predhodni nujnim in temeljnim premikom znotraj geopolitike.
  7. Bolje je nadzorovati tokove ogljika kot pa človeške posameznike.
  8. Energetske infrastrukture, ki temeljijo na dolgoročnih odpadnih ciklih, so zaželene.
  9. Kar se ekološke vzdržljivosti tiče, je »kultura« dražja od znanosti.
  10. Drugačna planetarnost zahteva filozofijo zunajzemeljskega prostora v zunajzemeljskem prostoru.
  11. Spekulativno planiranje se mora osredotoči na tisto, kar je tako globoko funkcionalno, da je že skoraj neverjetno.

Avtor je knjigo napisal kot programski direktor moskovskega Inštituta Strelka, katerega triletni raziskovalni cikel se imenuje Teraformiranje. Zgodovinsko se opira na sovjetsko in rusko (utopično) misel – od sociologije prek astrobiologije do klimatologije, od zgodovine umetnosti prek fikcije do urbane ekologije. Prihodnost razume kot aspiracijo, ki jo je treba udejanjati vedno znova. Osnova drugačne planetarnosti so umetno, astronomija in avtomatizacija. Bratton pravi, da se pri tem projektu ne bo mogoče sklicevati ne na naravo ne na kulturo. Gre za kopernikarski obrat, ki odkrito kaže svoje karte: »Za planiranje, za umetno, proti kolapsu, za univerzalizem, proti antitotaliteti, za materializem, proti antileviatanu, proti mitologiji in za egalitarno porazdelitev.«

Za slovensko izdajo knjige je prevajalec Marko Bauer pripravil temeljit intervju z avtorjem: »Iskreno, s Heideggerjem smo zapravili stoletje«.

Posnetek pogovora z avtorjem (15. 3.):
V sklopu spletnih pogovorov (Re)programiranje, ki jih s prebojnimi tujimi in domačimi gosti vodi Marta Peirano v organizaciji zavoda Aksioma je bil 15. marca na sporedu (Re)programiranje: Infrastruktura »Alternativa zemlja« z Benjaminom H. Brattonom, avtorjem knjige. Vabljeni k ogledu!

O avtorju

Benjamin H. Bratton (1968) v svojem raziskovalnem delu povezuje zlasti arhitekturo, urbanizem, geopolitiko, računalniško znanost in filozofijo tehnologije. Je programski direktor moskovskega Inštituta Strelka, profesor vizualnih umetnosti na Univerzi Kalifornija v San Diegu ter gostujoči predavatelj na Inštitutu za arhitekturo v Južni Kaliforniji (SCI-Arc), na Evropski podiplomski šoli v Švici (European Graduate School) in na šanghajski enoti Univerze v New Yorku. Je avtor številnih prispevkov, prelomnega dela The Stack: On Software and Sovereignty (MIT Press, 2016), teorije-fikcije Dispute Plan to Prevent Future Luxury Constitution (e-flux in Sternberg Press, 2015), pred izidom je njegova nova knjiga The Revenge of the Real: Post-Pandemic Politics (Verso, 2021).

Recenzija Bukla

Teraformiranje je – povedano čim bolj strnjeno – načrtno (pre)oblikovanje Zemlje (ali katerega koli drugega planeta), atmosfere, topografije in ekologije ter vzporedno oblikovanje, tudi preko inženiringa, nove geopolitke. Lahko je tudi veliki načrt, design. 
Benjamin H. Bratton (letnik 1968), ameriški sociolog in filozof, ki se med drugim ukvarja s teorijo arhitekture in oblikovanja (načrtovanja), v svoji novi knjigi Teraformiranje ponuja načrt – (pre)oblikovanje – našega planeta v času podnebne krize, vzpona umetne inteligence, geostrateških pretresov …
Gre za izjemno, celo zgodovinsko delo, ki v mešanici socio­loške, filozofske in tehnološke analize, priročnika (»navodila za uporabo«) in manifesta ponuja ključne odgovore na vprašanja sedanjosti in predvsem prihodnosti, obenem pa na Zemljo, na vse (nas) omogoča reflektiran (v)pogled iz – črne luknje.
Bratton, zagrizen realist, natančno in – edino tako je mogoče – brezkompromisno presega okvire obstoječih politik, v 20. stoletje zataknjenega družboslovnega diskurza, predpotop­nosti moderne filozofije in naivnosti (večkrat ozkoglednosti) okoljevarstvenih gibanj ter preživetega, na prihajajoči svet popolnoma nepripravljenega humanizma. To ne pomeni, da je njegov načrt – teraformiranje – osvobojen etike, nasprotno: ponuja delujoče rešitve.
»Posameznik ne bi smel biti središče geotehnike/geoekonomike, tako kot ne sme biti središče sveta. Tudi tu je nujen kopernikanski obrat. Sami mehanizmi algoritmičnega upravljanja morajo biti bistveno manj antropocentrični, se bistveno manj vrteti okoli individualnih želja in potreb ter biti bistveno manj obsedeni z mikroupravljanjem človeške kulture. Predmet in cilj njihovega projekta morajo namesto tega biti materialno preoblikovanje planetarne biokemije, regionalni ekosistemi, vključno z mesti preživetja zmožna – tako dana kot umetna – ekološka heterogenost in tako naprej,« piše Bratton, ki deluje tudi na posebnem oddelku za teraformiranje na inštitutu Strelka v Moskvi.
Bratton – tu ni naključij – v knjigi dodanem fantastičnem intervjuju s prevajalcem Markom Bauerjem, ta je opravil izjemno (zahtevno) delo, med drugim pove, da je zanj najpomembnejši filozof 19. stoletja Charles Darwin. Tudi on stopa po njegovi (r)evolucionarni poti.
Absolutno nujno branje za razumevanje prihodnosti. O nastanku vrst 21. stoletja

Boštjan Videmšek, Bukla 161

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...