Teraformiranje

Založnik o knjigi

Leto 2030 je začrtano kot rok, limita dvojnega kolapsa, podnebnega zaradi emisij ogljika in družbenega zaradi avtomatizacije in umetne inteligence, vendar knjiga nikakor ni apokaliptični zapis v nizu neplodnega razpravljanja o »koncu« – samoopravičujoči, samoohranjujoči se scenariji kolapsa nikakor niso plan –, temveč je manifest in polemičen spis o teraformiranju Zemlje, vzpostavljanju boljših razmer za življenje na Zemlji: »Prepozno je, da bi planet obravnavali kot veliko zgodbo, in tudi sicer to ni bil nikoli dober plan. Teraformirati ali ne v resnici ni izbira. Gre za našo globoko prepletenost z biološkimi in tehničnimi sistemi, za spekter in ne bistvene razlike med bitjo naše vrste in bitjo drugih vrst. Obstaja nekakšna ateistična, biokemična epistemologija, ki omogoča naknadno razumevanje tega, kdo smo in kako mislimo s pomočjo nevroznanosti in biotehnologij.«

A kaj potem je plan? 11 osnovnih tez Teraformiranja se glasi:

1. Planet je umetno čuječ/zavesten.
2. Koncept podnebnih sprememb je epistemološki dosežek komputacije na planetarni ravni.
3. Blaženje podnebnega kolapsa in vsesplošno razširjena avtomatizacija se morata združiti.
4. Avtomatizacija je splošno načelo, v skladu s katerim delujejo ekosistemi.
5. Geoinženiring moramo redefinirati kot merilo učinkov planiranja, ne kot tip tehnologije.
6. Nujni in temeljni premiki znotraj geotehnologije bodo zelo verjetno predhodni nujnim in temeljnim premikom znotraj geopolitike.
7. Bolje je nadzorovati tokove ogljika kot pa človeške posameznike.
8. Energetske infrastrukture, ki temeljijo na dolgoročnih odpadnih ciklih, so zaželene.
9. Kar se ekološke vzdržljivosti tiče, je »kultura« dražja od znanosti.
10. Drugačna planetarnost zahteva filozofijo zunajzemeljskega prostora v zunajzemeljskem prostoru.
11. Spekulativno planiranje se mora osredotoči na tisto, kar je tako globoko funkcionalno, da je že skoraj neverjetno.

Avtor je knjigo napisal kot programski direktor moskovskega Inštituta Strelka, katerega triletni raziskovalni cikel se imenuje Teraformiranje. Zgodovinsko se opira na sovjetsko in rusko (utopično) misel – od sociologije prek astrobiologije do klimatologije, od zgodovine umetnosti prek fikcije do urbane ekologije. Prihodnost razume kot aspiracijo, ki jo je treba udejanjati vedno znova. Osnova drugačne planetarnosti so umetno, astronomija in avtomatizacija. Bratton pravi, da se pri tem projektu ne bo mogoče sklicevati ne na naravo ne na kulturo. Gre za kopernikarski obrat, ki odkrito kaže svoje karte: »Za planiranje, za umetno, proti kolapsu, za univerzalizem, proti antitotaliteti, za materializem, proti antileviatanu, proti mitologiji in za egalitarno porazdelitev.«

Za slovensko izdajo knjige je prevajalec Marko Bauer pripravil temeljit intervju z avtorjem: »Iskreno, s Heideggerjem smo zapravili stoletje«.

Posnetek pogovora z avtorjem (15. 3.):
V sklopu spletnih pogovorov (Re)programiranje, ki jih s prebojnimi tujimi in domačimi gosti vodi Marta Peirano v organizaciji zavoda Aksioma je bil 15. marca na sporedu (Re)programiranje: Infrastruktura »Alternativa zemlja« z Benjaminom H. Brattonom, avtorjem knjige. Vabljeni k ogledu!

O avtorju

Benjamin H. Bratton (1968) v svojem raziskovalnem delu povezuje zlasti arhitekturo, urbanizem, geopolitiko, računalniško znanost in filozofijo tehnologije. Je programski direktor moskovskega Inštituta Strelka, profesor vizualnih umetnosti na Univerzi Kalifornija v San Diegu ter gostujoči predavatelj na Inštitutu za arhitekturo v Južni Kaliforniji (SCI-Arc), na Evropski podiplomski šoli v Švici (European Graduate School) in na šanghajski enoti Univerze v New Yorku. Je avtor številnih prispevkov, prelomnega dela The Stack: On Software and Sovereignty (MIT Press, 2016), teorije-fikcije Dispute Plan to Prevent Future Luxury Constitution (e-flux in Sternberg Press, 2015), pred izidom je njegova nova knjiga The Revenge of the Real: Post-Pandemic Politics (Verso, 2021).