Kaj pa, ko zboli naš bližnji

Recenzija Bukla

»Saj bo vse v redu!« To je stavek, s katerim domači in drugi bližnji pogosto tolažimo svojce ob njihovi bolezni, a v resnici, kot izvemo (tudi) v tej knjigi, bi se ga morali na daleč izogibati. Zakaj? Preprosto zato, ker se bolnik ob tem stavku lahko počuti, kot da omalovažujemo njegovo bolezen ali pa da se ga želimo samo na hitro otresti in pozornost prenesti nekam drugam. Napaka, svari Bruno Šimleša, ta priznani hrvaški pisec številnih knjig s področja popularne psihologije in duhovnosti, ki je tudi sam v otroštvu preživel težko bolezen. Tudi njegova osebna izkušnja mu je bila v veliko pomoč pri snovanju te knjige, ki je bila, kot prizna ob koncu, zanj ena najtežjih, saj je vanjo vtkanih ogromno avtorjevih čustev. Tudi bolnik in njegovi svojci so ob pojavu bolezni preplavljeni z različnimi čustvi, zato je še posebej pomembno, kako se bomo obnašali ob bolniku. Pozabimo na molk, ignoriranje bolezni, zasipanje z nasveti, vsiljevanje pozitivnosti in podobne obrambne strategije, ki se pogosto vklapljajo v nas, kadar smo v strahu za svojega bližnjega. Namesto tega, svetuje Šimleša, se najprej vprašajmo, kaj želimo dati bolniku, šele potem pa začnimo razmišljati, kaj ta resnično potrebuje od nas. Naša vloga, sploh če smo z bolnikom tesno povezani, je namreč zelo pomembna za njegovo okrevanje, zato nam bodo pravila in nasveti, nanizani v tej knjigi, pri vsem skupaj v ogromno pomoč. Dajmo vse od sebe, sto odstotkov, v obliki najboljših misli in čustev, pa se nam bo to kasneje povrnilo v obliki poglobljenega in lepega odnosa z bolnikom! Zdravo telo namreč lahko domuje le v zdravem duhu, nam še polaga na srce Šimleša v tej knjigi, ki predstavlja logično nadaljevanje njegove predhodnice (P)ostati zdrav. Branje, ki spodbuja, poučuje, spreminja poglede in ob vsem tem (na marsikateri ravni) – tudi zdravi. Vse nas! 

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 185

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.