Knjiga za divjo žensko

Recenzija Bukla

Pred nami je druga knjiga priljubljene hrvaške blogerke, profesorice hrvaške književnosti in filozofije in po novem tudi uspešne pisateljice – njena prejšnja knjiga Vas j**e ego? je bila med najbolj prodajanimi knjigami lanskega leta. Znova lepo oblikovana knjižica se začne s posvetilom »To knjigo neka ženska piše vsem ženskam«. Kratke motivacijske zapise, ki sledijo na naslednjih straneh, pa vodi osnovna zamisel: poiskati in negovati divjo žensko v sebi. Izpostavljeni zaključni izreki na dnu strani so vezani na neke krajše osebne utrinke in so v svoji osnovi enostavni in razumljivi ter v glavnem nakazujejo na to, kakšna bi lahko bila definicija divje ženske. Kdo ta sploh je, kaj počne, kako živi in kak šni so njeni načrti. Divja ženska je npr. čustvena, pa tudi nečimrna, vedno velikodušna, zabavna, se spreminja in raste, pogosto je tudi malodušna, ne želi odrasti, je poželjiva in ima sijaj v očeh, ni zavistna, sanjari in načrtuje, ne kritizira in ne očita, veliko razmišlja, tudi bere in menda ve, da se vsi njeni odgovori ne skrivajo za zaslonom, temveč med platnicami knjige. Divkovičeva je navdih za svoje zapiske dobila, ko je brala prekrasno knjigo Ženske, ki tečejo z volkovi ameriške analitičarke Clarisse Pinkole Estes, ki velja za ultimativni poziv ženskam, da se soočimo s tistim, česar se najbolj bojimo. In Divkovičeva ve, da mora to vsaka storiti sama, zato je v knjigi pustila tudi nekaj praznih listov, ki jih lahko bralke, divje ženske, dopolnijo same.

Renate Rugelj, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.