Pot samoodvisnosti

Recenzija Bukla

Dela argentinskega pisatelja in terapevta Jorgeja Bucaya, v katerih se prek preprostih, pa vendar globokih zgodb napletajo zdravilno zasukane modrosti z duhovnim podtonom, so si dodobra utrle pot v naš knjižni prostor. Kot prva od napovedanih štirih knjig v avtorjevi zbirki Kažipoti je izšla Pot samoodvisnosti, v prihodnosti pa ji bodo sledile še Pot srečanja, Pot solza in Pot sreče. Kratke zgodbe se tokrat malo umaknejo in naredijo prostor besedilu, ki se približa klasičnim priročnikom za samopomoč. Izhodišče je v spreminjanju in odpravljanju odvisnosti, pri čemer avtor govori o odvisnosti od drugih ljudi: od njihovega mnenja, njihove pozornosti, njihovih čustev. V zameno za odpoved vsakršni odvisnosti predlaga »samoodvisnost«, ki je Bucayeva izvirna skovanka, segala pa naj bi dlje od »neodvisnosti«, ki je nemogoča, saj nihče ni povsem neodvisen od drugih. Knjiga ponuja obilo afirmativnih sklepov, ki spominjajo na dela Louise Hay, poleg svobode, ki jo takšna samoodvisnost prinaša, pa avtor od sebe in od bralcev terja nekaj ne najlažjih odločitev.

Žiga Valetič, Bukla 122

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.