Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Žiga špaget je za punce magnet

Aksinja Kermauner
Žiga špaget je za punce magnet
24,95 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-94259-0-9
Ilustracije Zvonko Čoh
Ilustracije kretenj Nikolaj Vogel

Tehnične lastnosti
trda vezava
22 strani
Tip knjige
kartonke in tipanke
Kategorije
otroško in mladinsko > dojenčki in malčki > kartonke in tipanke
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Žiga špaget je za punce magnet je že sedma knjiga, ki je izšla v okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga izvaja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenija s pomočjo Ministrstva za kulturo. Pričujoča knjiga je nadaljevanje priljubljene slikanice Aksinje Kermauner z naslovom Žiga špaget gre v širni svet, ki je izšla leta 2010 kot tipanka v brajici, torej namenjena slepim in slabovidnim. Slikanica Žiga špaget gre v širni svet je bila leta 2015 prevedena v slovenski znakovni jezik, s čimer je postala dostopna tudi gluhim bralcem. Nadaljevanje zgodbice, slikanica Žiga špaget je za punce magnet, pa je multisenzorna knjiga, ki jo lahko berejo gluhi in gluhoslepi, slepi in slabovidni ter tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju. Besedilo dopolnjujejo risbe kretenj, ki jih je ustvaril Nikolaj Vogel, gluhi akademski slikar, besedilo v velikosti 18 pik, videoposnetek s pripovedovalcem vsebine v obliki QR-kode in brajica.

»Knjiga je namenjena vsem, ki so tako ali drugače povezani z gluhoto, slovenskim znakovnim jezikom, gluhoto in slepoto, in tistim, ki se šele želijo seznaniti s slovenskim znakovnim jezikom in brajico. Zgodba vsem z okvaro sluha in vida ponuja razumevanje vsebine, bogatenje besednega zaklada v slovenskem znakovnem jeziku in slovenskem knjižnem jeziku ter zbližanje s knjigo. Polnočutnim ljudem pa ponuja možnost, da odkrivajo čudovito drugačnost in kompleksnost sveta in kulture gluhih, ko se vživijo v kretnje slovenskega znakovnega jezika in brajico,« je v spremni besedi zapisala Aleksandra Rijavec Škerl, strokovna delavka Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Avtorica zgodbic o špagetku Žigi, Aksinja Kermauner, pa je dodala: »Einstein je nekoč rekel: če želimo, da so naši otroci pametni, jim berimo pravljice, če želimo, da bodo še bolj pametni, pa jim beremo še več pravljic. Na žalost so slepi, gluhi in ostali otroci s posebnimi potrebami tukaj precej prikrajšani, zato ker nimajo nabora dovolj kakovostnih pravljic.«

Knjiga pa je prilagojena tudi v tehniki lahkega branja za bralce z motnjami v duševnem razvoju, oklevajočim bralcem ali tistim, ki slovenskega jezika še ne obvladajo dobro.

- Tadej Čater

Recenzija Bukla

Z Aksinjo, avtorico številnih knjižnih naslovov za mlade in odrasle, se poznava že vrsto let. Sva tako rekoč sestri po peresu, in kadar naju priganjajo roki za oddajo rokopisa, vzajemno jadikujeva o pisateljski blokadi, popravkih in podobnih nadlogah, dokler nama vsaj približ­no ne odleže. Vem, da je izjemno predana svojemu delu in raziskavam, ki med drugim pomagajo krepiti zavest o osebah s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih, kot aktivnih bralcih; posledično raste tudi nabor knjižnih naslovov v brajici ter znakovnem jeziku.
Predavateljica na Pedagoški fakulteti v Kopru zadnja leta namenja pozornost tudi gluhoslepim, gluhim in naglušnim. Že davnega leta 2004 je v sodelovanju z založbo Miš izdala prvo domačo, tedaj še ročno izrezljano, tipno slikanico z naslovom Snežna roža, ki je bila deležna posebne pozornosti na sejmu otroških knjig v Bologni.
V letih 2005 in 2008 se je podvrgla poskusoma samogenerirane slepote, da bi tako še globlje začutila in doumela svet slepih ter slabovidnih. Izkušnjo in problem slepote v širšem družbenem in socialnem kontekstu je predstavila v knjigi Na drugi strani vek (Beletrina, 2013).
Tipne slikanice (tipanke) premorejo poleg vidnega besedila in ilustracij z močnimi, kontrastnimi barvami za otroke s še nekaj odstotki vida besedilo v brajici in tipno likovno podobo, ki slepim in slabovidnim pomagata pri dopolnitvi ter lažjem razumevanju predstav in pojmov. Tako je prva iz serije Tipanka, Žiga špaget gre v širni svet (2010, Miš), izšla v značilni ležeči obliki formata in spiralni vezavi, ki slepemu in slabovidnemu bralcu v kar največ­ji meri omogoča tipno informacijo. Hudomušno besedilo o slavnem, napol kuhanem špagetu in njegovem srečanju s plahim jabolkom, v večjem tisku na levih straneh slikanice, se spodaj ponovi v brajici, medtem ko na desni spremljamo mojstrske tipne ilustracije Zvonka Čoha, ki jih je mogoče tudi povonjati. Tipanke spodbujajo strpnost ter razumevanje različnosti, ne nazadnje ponujajo tudi polnočutečim bralcem izkušnjo in vpogled v drugačno, edinstveno dojemanje sveta.
Pet let pozneje je slikanica o slavnem, malone na zob skuhanem špagetu doživela priredbo v slovenskem znakovnem jeziku, izdala jo je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), in tako je postala dostop­na tudi gluhim ter naglušnim.
2018 ji je pri ZDGNS sledilo nadaljevanje z naslovom Žiga špaget je za punce magnet, v katerem čarom navihanega testeninčka podležejo gliste, ravnodušna pa ne ostane niti brhka vezalka Zalka, četudi že poparčkana. Za izjemno tipno likovno govorico je znova poskrbel ilustrator Zvonko Čoh. Močne, razgibane barve in živahne podobe se prilegajo iskrivemu, jezikovno varčnemu besedilu, v katerem ne manjka domiselnih izrazov in zabavnih besednih iger.
Na izbranem papirju brez leska in s povečanim tiskom, ki mu zmorejo slediti tako slabovidni bralci kot tisti z disleksijo, teče besedilo, podprto z brajico, pod katerim od leve proti desni (temu vodilu sledita obe slikanici) sledi isti odlomek v slovenskem znakovnem jeziku, na dnu strani pa je na voljo še lahko berljiva oblika za oklevajoče bralce, otroke z motnjo v duševnem razvoju in tiste, ki jim slovenski jezik (še) povzroča preglavice.
Tipanka je tako opremljena s slovensko znakovno abecedo – risbe kretenj so delo akademskega slikarja Nikolaja Vogla – in brajevo abecedo z ločili kot tudi s QR kodo, ki bralcu omogoča, da zgodbo s pomočjo znakovnega jezika spremlja v videoposnetku.
Spremno besedo je prispevala Aleksandra Rijavec Škerl, koordinatorka projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tipanko je s kratkim besedilom pospremila tudi avtorica sama.
Zanjo je zasluženo prejela desetnico 2018, stanovsko nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih pisateljev.
Žiga, veselimo se tvojih novih dogodivščin!

Janja Vidmar, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...