Kdo je ukradel Lunu mamico in atija
Zoran Šteinbauer
| Založba | Tečaj |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-290-185-1 |
| Leto izdaje izvirnika | 2019 |
| Ilustracije | Mojca Fo |
| Urejanje | Zoran Šteinbauer |
trda vezava
20,5 x 20,5 cm
240 g
36 strani
Tip knjige
slikanice
Kategorije
otroško in mladinsko > dojenčki in malčki > slikanice
otroško in mladinsko > od 4 do 8 let > pravljice in basni
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Koga in kaj potrebujemo v otroštvu? Tisoče igrač, tisoče pravljic, tisoče čokolad, tisoče prijateljev, tisoče iger in zaposlitev? Morda brata, sestro, objem staršev?
Štiriletni deček Luj je edinec. Čeprav hodi v vrtec, kjer ima prijatelje, in čeprav popoldne zanj skrbi domiselna varuška Aja Kaja, iz ure v uro vse bolj pogreša mamo in očeta. Čez teden se skorajda ne vidijo. Že zgodaj zjutraj jih za ves dan loči glasna budilka: brrr, vstanite, brrr, pohitite. Ko se pozno zvečer starši vrnejo domov, Lun že spi. Zato deček vsak večer, potem ko mu varuška prebere pravljico in jo skupaj položita spat, išče rešitev, kako bi mama in ata bila več doma.
Recenzija Bukla
Tenkočutna slikanica Zorana Šteinbauerja z ilustracijami Mojce Fo govori o malem Lunu, ki se z največjo muko odlepi od staršev in pri varuški neutolažljivo čaka, da se vrneta. Vikendi in popoldnevi s staršema so prekratki in prepričan je, da mu vsak ponedeljek zjutraj nekdo ukrade mamico in očka – toda kdo?! Nekega dne sta z varuško v mestu, ko fant zagleda policista Matijo in steče k njemu s prošnjo, naj mu pomaga najti starša, ki ju je nekdo … hm … ukradel. Namesto da bi policist začel dečku pojasnjevati, da sta verjetno v službi, se ta raje trikrat podrgne po nosu in zapiska na glasno piščalko, kar pomeni, da se reševalna akcija lahko začne! Izgubljena starša najprej iščejo s hitrim policijskim avtomobilom, na koncu pa tudi s helikopterjem, s katerega odvržejo nad mesto na stotine lističev, kjer pozivajo vse starše, naj izklopijo računalnike, prekinejo telefonske pogovore in se čim prej posvetijo svoji Metki, Mihcu, Špelci, Jurčku in Lunu, saj jih otroci nestrpno pričakujejo in strašansko pogrešajo. Zgodba o tem, kako v svetu divjih obveznosti in zunanjih dražljajev vse bolj živimo drug mimo drugega, in tudi, kako lahko to zaobrnemo.
Žiga Valetič, Bukla 149
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
