Ko sva bila sama na svetu

Recenzija Bukla

Zagotovo je največji strah otroka, da bo izgubil mamo in očeta in bo ostal čisto sam na svetu. Ampak če še ne poznaš dobro na uro, se lahko zgodi, da zamešaš kazalce na uri, in čas se odvrti drugače … tvoje nočne more pa se uresničijo. In kar naenkrat ostaneš sam, pred zaprtimi vrati hiše. No, ne čisto sam – tu je še tvoj mlajši bratec, in ko ostaneta sama (skupaj) na svetu, se morata znajti. S pomočjo domišljije si naredita improviziran dom z veliko ljubezni in izvirnosti. Nobena nočna mora ne traja vekomaj, sploh če jo znaš preživeti s pomočjo izvirnosti in domišljije – zgodba se izteče srečno, družina se spet objame. Tudi uro se bomo že še naučili uporabljati, a zdaj so najprej na vrsti ljubezen in sendviči in … dobre knjige, kot je ta.

Sabina Burkeljca, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.