Ptič na moji rami

Recenzija Bukla

Deklica pripoveduje zgodbo o prihodu v novo šolo, kjer nikogar ni poznala, zato se ji je bilo precej težko vklopiti med nove sošolke in sošolce. Molčala je in se držala zase, družbo ji je začel delati le mali ptič žarečih barv, ki se ji je usedel na ramo in se začel pogovarjati z njo. Izgovarjal je kratke vprašalne »čivkce«, ki jih je dekletce začuda razumelo. Toda ptič je iz dneva v dan postajal glasnejši in bolj zajedljiv, na koncu pa že tako nadležen, da se ga je želela samo še znebiti. Ampak to je zdaj postala težava. Ptič je namreč rasel iz dneva v dan in ni bil več peresno lahek, temveč ji je skakal po glavi tudi med pisanjem preverjanj znanja, in celo zmerjati jo je začel. Le doma jo je pustil pri miru in je na dekle počakal kar na drevesu na drugi strani okna. Tenkočutna slikanica s prijetnimi ilustracijami prikaže, kako je včasih težko prebiti led in se vklopiti v novo sredino, pa tudi, kako se to na koncu vendarle izide. Ptiču je pač treba zavezati kljun!

Žiga Valetič, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.