Deček na vrhu gore
John Boyne
| Naslov izvirnika | The boy at the top of the mountain |
| Leto izdaje izvirnika | 2015 |
| Ilustracije | Ivan Mitrevski |
| Prevod | Dušan Ogrizek |
| Urejanje | Ema Karo |
trda vezava
21 x 14 cm
440 g
294 strani
Tip knjige
otroško in mladinsko leposlovje
Kategorije
otroško in mladinsko > od 13 let dalje > mladinsko leposlovje
otroško in mladinsko > od 9 do 12 let > romani
irsko leposlovje
Založnik o knjigi
Ko Pierrot postane sirota, mora zapustiti svoj pariški dom in se preseliti k teti Beatrix. Ta vodi gospodinjstvo v premožni hiši na vrhu gore. A zgodba se ne dogaja kadar koli, godi se leta 1935, na pragu druge svetovne vojne, in ne gre za katero koli hišo, ampak za Berghof, dom Adolfa Hitlerja. Firer dečka hitro vzame pod svoje okrilje, ta pa se nenadoma znajde v novem in nepoznanem svetu nasilja, skrivnosti in izdaj ...
Vsaka zgodba ima začetek, sredino in konec. Nekateri konci pa so tako dobri, tako izjemno dodelani, da se polastijo celotne zgodbe in jo dvignejo na novo, višjo raven. To se je zgodilo z Boynovim Dečkom v črtasti pižami. Deset let pozneje Boyne še vedno ni izgubil občutka za pisanje. V Dečku na vrhu gore se Boyne mojstrsko loteva tematizacije krivde in odgovornosti ter se posveča raziskovanju vprašanja morale in narave dobrega ter zla. Deček na vrhu gore je zgodba o odraščanju dečka, ki se znajde v zapeljivem prijemu moči in častihlepja, je pripoved o izgubi nedolžnosti, predvsem pa je svarilo pred bolečino življenja, polnega obžalovanja.
- V ožjem izboru za mladinsko knjigo leta pri Irish Book Award.
- V ožjem izboru za knjigo leta pri Children\'s Books Ireland.
- Nominirana za Carnegie Medal.
Recenzija Bukla
Avtor pretresljive zgodbe Deček v črtasti pižami je tudi ta roman postavil v čas pred drugo svetovno vojno in med njo, a je tokrat mlademu junaku pripisal več neprijetnih lastnosti. Pierrot odrašča v Parizu s francosko materjo in nemškim očetom in se že od zgodnjega otroštva sooča z njunimi družbeno in zgodovinsko pogojenimi konflikti. Očeta izgubi pri štirih letih in nato mu pri sedmih umre še mama. Prestrašeno siroto iztrgajo iz domačega okolja in pošljejo k (neznani) teti Beatrix, ki vodi gospodinjstvo v veliki hiši Berghof v gorovju nad Salzburgom, katere gospodar ni nihče drug kot Adolf Hitler. Firer naredi na naivnega dečka velik vtis, in ker so simpatije obojestranske, se Pierrot/Pieter odloči, da mu bo zvesto sledil in ga poslušal. Stanovalci na vrhu gore so tako, vključno s Pietrom, priča mnogim dramatičnim in zgodovinsko pomembnim dogodkom, in čeprav so bolj ali manj pokriti s tančico nevednosti, poskusijo ravnati vsak po svoji vesti. Eni firerju služijo, drugi se mu poskusijo upreti, vse pa leta na Berghofu neizbrisno zaznamujejo. Dodelan roman, ki seveda presega meje otroško-mladinskega, odpira številna vprašanja in obvezne pogovore po branju.
Renate Rugelj, Bukla 136
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
