Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ej, moje ime je Polleke

Guus Kuijer
Ej, moje ime je Polleke
22,95 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Miš
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-272-091-9
Naslov izvirnika Ik ben Polleke hoor!
Leto izdaje izvirnika 2001
Ilustracije Alice Hoogstad
Prevod Mateja Seliškar Kenda
Urejanje Irena Miš Svoljšak

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 14 cm
240 g
100 strani
Tip knjige
otroško in mladinsko leposlovje
Kategorije
otroško in mladinsko > od 13 let dalje > mladinsko leposlovje
nizozemsko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga je zadnja od petih o Polleke, prejšnje štiri imajo naslove Naj ljubezen gori kot plamen, amen, Raj je tukaj in zdaj, Ko sreča trešči kot strela in Čez obzorje z vetrom na morje. Prvo so v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo uvrstili med posebej priporočene knjige Preglednega in priporočilnega seznama mladinskih knjig iz leta 2006.
V zadnji knjigi o Polleke je deklica takšna kot v prvih štirih: pronicljiva, bistra, duhovita. Čeprav dedkove smrti ne more preboleti, pravi namreč, da je globoko v sebi čisto prazna, še vedno opazuje svet okoli sebe. V tej knjigi jo še posebej zanima svet priseljencev. Ne le da je fant Mimoen, v katerega je zaljubljena, Berber iz Maroka, tudi njena dobra prijateljica Consuelo je tujka. In tako Polleke ugotovi, da če imaš svojo ‘kulturo’, si za vsako figo užaljen, da je groza. Čeprav se \'kulture\' med seboj zelo razlikujejo, pa je še vedno najpomembnejši človek – ne glede na to, ali ona na Mimoenovo željo nosi ruto, še vedno namreč ostaja svetlolasa nizozemska deklica.

Recenzija Bukla

V peti (zadnji) knjigi navihana Polleke pogreša Mimoena, afriškega prijatelja, ki ji v težavnih časih pomaga iskati odgovore na najstniška vprašanja. Skupaj z babico pogrešata pokojnega dedka in Consuela, njena mehiška prijateljica pa pogreša svojo deželo. Radovednost ji tudi tokrat ne da miru in zato veliko razmišlja o kulturah in navadah svojih prijateljev, ki so precej drugačne od nizozemskih in še vedno, kljub svoji bistrosti, čisto malo verjame tudi v čudeže, saj jih ima komaj trinajst. Kot vedno resno in zabavno branje hkrati.

Renate Rugelj, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...