Krive so zvezde

Recenzija Bukla

John Green (1977) je ameriški mladinski pisatelj, ki je zaslovel že s svojim prvim delom Looking for Alaska (2005), z romanom Krive so zvezde pa se je lani zavihtel tudi na lestvice največjih prodajnih uspešnic. Ne brez razloga; gre za roman, ki cika na najstniškega bralca, a bo z lahkoto angažiral tudi tiste, ki so že bolj ali manj dolgo iz teh nerodnih let. V osnovi gre za nenavadno ljubezensko zgodbo, s čimer sem sicer povedal veliko premalo, a hkrati tudi povsem dovolj. Dva najstnika, Hazel Grace Lancaster in Augustus Waters, se spoznata, zaljubita in preživita nekaj časa skupaj. Vse skupaj pa seveda zapletejo detajli; spoznala sta se na podporni skupini, ki je namenjena druženju obolelih za rakom. Ona zaradi raka na ščitnici, ki se je razširil na pljuča, komaj diha, on je zaradi kostnega sarkoma brez noge. Njuni bolezni sicer nezadržno napredujeta, vendar je njun razum oster kot britev, njuna mladostna čustva pa kipeča in nezadržna. Zavedata se vse večjih omejitev svojih teles, a jih skušata vsak dan presegati. Prvoosebna pripoved junakinje, ki jo odlikujejo intimnost, neposrednost in sočnost (tudi zasluga prevajalca Boštjana Gorenca), najstniško ljubezen brez patetike povzdigne v višave, roman pa so navdušenci že razglasili za Romeo in Julijo 21. stoletja.

Samo Rugelj; Bukla 93

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.