Življenje brez psa

Recenzija Bukla

Mladostniki pogosto hrepenijo po nekom, da bi jih začutil, sprejel in razumel. Če ni mame in očeta, se njihove želje dostikrat zlijejo v željo po živali. Knjige o živalih, bodisi poučne bodisi leposlovne, se v knjižnicah dobro izposojajo in brez dvoma bo tudi s to knjigo tako. Nejina zgodba je zgodba zapuščene najstnice, ki živi s svojim očimom, čeprav uradno ni njen očim, njena mama pa je odšla. Življenje na vasi je drugačno kot v mestu, tu so predsodki še posebno živi in še poglabljajo stisko družine. Peter in Neja sta družina, pa naj jo zakoni/predsodki imenujejo, kakor jim je drago. Življenje poskrbi za resničnost. Mladi bralci se bodo zlahka poistovetili z Nejo, stiskali pesti zanjo in tudi zajokali z njo. Bližina vedno pomaga, pa naj bo to bližina človeka, živali ali pa bližina besed – Neja namreč piše dnevnik, kar ji pomaga, da predela strahove, bolečino, zapuščenost. Pisateljica je s tem delom ponovno pokazala, da se dobro vživlja v svet mladih.

Sabina Burkeljca, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.