Gospa Marija

Recenzija Bukla

V vsakem malo večjem kraju je park, v katerem »stanuje« nekdo, ki nima več doma. Morda se teh ljudi bojijo otroci, morda tudi mi, največkrat pa ne poznamo njihovih zgodb. Gospa Marija je v parku že dolgo stanovalka, rada ima otroke in živali, pred dežjem se skrije pod kopalniško zaveso, pred mrazom si včasih pomaga s steklenico, predvsem pa rada pripoveduje zgodbe. Tole je zgodba o tem, kako je spoznala deklico Lucijo, ki ji je namenila nekaj topline in jo gledala v drugačni luči, kot smo po navadi vajeni gledati na brezdomce.

Klara Jarc, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.