Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Makalonca
23,95 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Miš
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-272-089-6
Leto izdaje izvirnika 2012
Fotografije Žiga Koritnik
Priredba Eka Vogelnik

Tehnične lastnosti
trda vezava
18 x 28 cm
370 g
24 strani
Tip knjige
otroško in mladinsko leposlovje
Kategorije
otroško in mladinsko > od 4 do 8 let > leposlovje za otroke
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Pravljico o Makalonci je pisatelj Fran Saleški Finžgar (letos mineva 50 let od njegove smrti) med drugo svetovno vojno napisal po motivih srednjeveške zgodbe o pogumnem vitezu Pierru, sinu provansalskega grofa, in prelepi Maguelonni. Francoska Peter in Makalonca sta se udomačila v južni Franciji in predstavljata pravo trubadursko viteško ljubezen. Šele na stara leta se spet najdeta in poročita. Nedaleč od Montpelliera celo leži srednjeveško mestece Villeneuve les Maguelonne in v njem stoji katedrala sv. Petra in Pavla. Kljub temu pa naša zgodba ni nastala tam, ampak je v južno Francijo prišla z vzhoda, morda s križarji ali kako drugače. Najdemo jo med pravljicami iz Tisoč in ene noči kot zgodbo o princu Kamar al Zamanu in kitajski princesi Badur

Tudi Finžgar je Makalonco udomačil: napisal jo je tako tekoče, z ljudsko motiviko in barvito magično pripovedjo, da bi jo z lahkoto uvrstili v zakladnico slovenskega ljudskega pripovedništva.

Opečnato rdeča knjižica s Plečnikovimi vzorci in Finžgarjevim posvetilom spremlja Eko Vogelnik od otroštva. S pomočjo Makalonce se ji je razpletla predvojna zgodba njene mame Marije, ki je ob študiju, za svojo dušo, ilustrirala Trdoglava in Marjetico F. Milčinskega. Pokazala je ilustracije Plečnikovemu asistentu Valentinčiču, on Plečniku in Plečnik Finžgarju. Slednjemu so bile ilustracije tako všeč, da je slikanico izdal 1939. leta v svoji Novi založbi. Potem se je Finžgar lotil pisanja Makalonce. Ko jo je napisal, je besedilo pokazal Plečniku in ta si je zaželel opremiti knjigo z vinjetami kot nekakšen brevir. Finžgar se Plečniku ni upal odreči te želje, je pa rekel Mariji: »Micka, ko bo naslednjič Makalonca izšla, pa le glej, da boš ti pildke namalala!«

Marijo je odneslo na beograjsko akademijo in v modernizem tako, da se z Makalonco ni več ukvarjala. Knjižica je imela še nekaj zgodbic o hudičih, ki za povojne čase niso bile primerne, tako da je Eka Vogelnik lahko njen dolg Finžgarju poravnala šele 1991. leta in jo ilustrirala za založbo Mladinska knjiga. Obenem je na TVS zrežirala lutkovni film Makalonca, ki je dobil nagrado v New Yorku. Ta ji je omogočila odkrivanje lutkarske Amerike in posredno tudi njene prve korake v lutkarski svet.

In sedaj, ob okroglem jubileju pisatelja Finžgarja in njegovega trnovskega soseda, arhitekta Plečnika, smo naredili knjigo s fotografijami lutk iz predstave LGL-ja, posnetimi v Bohinju, kjer je Finžgar dobil prvo službo, in z maketo Plečnikove cerkvice sv. Mihaela, kjer se Petrus in Makalonca zaljubita. Fotografije so delo izvrstnega fotografa Žige Koritnika. Želimo si, da bi pravljica prišla do mladih bralcev, zato je Eka Vogelnik Makalonco malo skrajšala in na koncu junaka osvobodila kraljice matere. Finžgarjev pa jezik je pustila nedotaknjen, saj je vrhunski.

Recenzija Bukla

Makalonco je Fran Saleški Finžgar v mladosti slišal pripovedovati med pastirji v planinah in jo nato leta 1944 tudi zapisal. To ljudsko pripoved, katere korenine segajo v srednji vek, pa tudi k pravljicam arabske Tisoč in ene noči ter celo na Kitajsko, je Finžgar »udomačil« v zgodbo o petem kraljevem sinu Petrusu in cesarjevi hčeri Makalonci, ki po pravljičnih zgodah in nezgodah doživita srečen konec. Zgodbo je v pričujoči izdaji priredila Eka Vogelnik, privlačna knjižica pa namesto ilustracij vsebuje fotografije lutkovne predstave Makalonca Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Vesna Paradiž, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...