Ime čarobnega drevesa

Recenzija Bukla

Živali v Afriki odkrijejo nenavadno drevo, njegovi sadeži so vabljivi in dišeči. Jasno, da si jih želijo okusiti. A tako zlahka ne bo šlo. Okoli debla drevesa je namreč zvit največji piton, kar jih je, in da bi živali prišle do slastnih sadežev, morajo izreči ime tega drevesa (imena so pomembna). Seveda nobena žival ne ve, kako je ime drevesu, razen leva, ki pa živi daleč stran. Tako se živali druga za drugo javljajo, da bodo odšle do kralja živali in nazaj »prinesle« ime drevesa. Živali poosebljajo stereotipe samozadostnosti, velepomembnosti in večvrednosti od drugih. A ker je to pravljica, v pravljicah po navadi zmagata resnica in iskrenost (še dobro, da imamo vsaj pravljice, kajne?). Skromna želva, ki jo ignorirajo, se iz nje norčujejo in se ji posmehujejo končno (z babičino modrostjo) prinese oz. pripoje pravo ime drevesa. Piton se odplazi stran, živali pa končno lahko okusijo slastne sadove (ki jim jih je priskrbela prej zaničevana želva). Ja, ko bi le še v realnosti večkrat zmagale vztrajnost, previdnost in modrost, vtkane v pesem.

Sabina Burkeljca, Bukla 94

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.