Soči

Recenzija Bukla

Damijan Stepančič, ki je med drugim likovno opremil Prešenovo Zdravljico (2013) in izbor Kosovelove poezije Barž = kons (2015), tudi tokrat ostaja zvest svoji prepoznavni likovni govorici. Soči ni le najbolj poznana Gregorčičeva pesem, ampak tudi ena slovenskih temeljnih domoljubnih pesmi, ki ima tudi danes, več kot sto let po nastanku, še vedno posebno mesto v našem srcu in zavesti. Stepančič je v kolaž različnih ilustratorskih slogov ujel vse vsebinske prvine pesmi (lepoto smaragdno zelene reke, naše dežele, zlovešče slutnje o okupaciji itd.), hkrati pa z nekaterimi podobami (pesnikova domačija, solkanski most) segel tudi v širši duhovnozgodovinski kontekst. Resnično mojstrsko delo za vse literarne sladokusce.

Kristina Sluga, Bukla 127-128

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.