Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Bulšihti

Teorija
David Graeber
Bulšihti Novo
35,00 € 35,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Rdeča zbirka
Leto izdaje 2024
ISBN 978-961-257-184-9
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Bullshit jobs
Podnaslov izvirnika A Theory
Leto izdaje izvirnika 2018
Prevod Aleksandra Rekar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13,5 cm
510 g
442 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > ekonomija
družbene vede
psihologija in psihiatrija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Osrednja teze knjige Bulšihti: teorija, katere avtor je ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber, je da je v sodobni družbi vse več delovnih mest, ki so predvsem sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, dobro vedo, da ne počnejo nič kaj koristnega.

Ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber (1961–2020) je leta 2013 za revijo Strike! napisal kratek esej z naslovom »O fenomenu bulšihtov« (On the Phenomenon of Bullshit Jobs) in njegova objava je sprožila nepričakovan odziv.

»Če je kdaj hipotezo kakšnega eseja potrdilo to, kakšen odmev je imel, je to tak primer,« se v knjigi spominja Graeber. Članek je sprožil pravo eksplozijo. Bralci so se nanj množično odzvali s svojimi pričevanji o tovrstnih službah, Graeber pa je pričevanja pozneje uporabil kot antropološke podatke s terena, jih analiziral in postavil v zgodovinski in družbeni kontekst.

Tako je do leta 2018 nastajala knjiga z naslovom Bulšihti: teorija, katere osrednja teza je, da je v sodobni družbi vse več delovnih mest, ki so predvsem sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, dobro vedo, da ne počnejo nič kaj koristnega (in so zato nesrečni) ter da bi družba kot celota kvečjemu pridobila, če takih delovnih mest sploh ne bi bilo.

In ker nesmiselne službe tudi ekonomsko niso upravičljive, je očitno, da je njihova funkcija politična, sklene Graeber. Manj verjetno je namreč, da se bodo ljudje, zaposleni z že nekakšnim redno in solidno plačanim bulšihtom, politično aktivirali …

Recenzija Bukla

Leta 2022 je (tudi) v slovenščini izšel prevod knjige Pričetek vsega, v kateri je znameniti in vizionarski antropolog David Graeber (1961–2020) v soavtorstvu z arheologom Davidom Wengrowom na podlagi njunih dognanj ponudil drugačno, zelo izvirno verzijo razvoja človeške družbe od običajne, saj te naj ne bi nujno postale kompleksne šele z razvojem poljedelstva, ampak so bile take že tudi prej. Zelo izviren pa je bil Graeber tudi v svoji prejšnji knjigi iz leta 2018, naslovljeni Bullshit Jobs, torej nesmiselne službe ali pa nesmiselna dela, za kar so v slovenskem prevodu našli posrečeno dvojezično skovanko bulšihti (nagrajenka Aleksandra Rekar), ki so jo potem lahko elegantno uporabili skozi celotno besedilo. Kaj so bulšihti? V članku, ki ga je Graeber objavil spomladi 2013 in ki je imel kasneje izjemen odmev ter potrditev iz prakse, zaradi česar ga je potem razširil v knjigo, bogato tudi z osebnimi izpovedmi ljudi, ki o svojem delu ne mislijo nič dobrega, avtor bulšihte definira kot službe, ki so del napihnjenega administrativnega sektorja ali celo na novo izumljenih (pod)dejavnosti na področju korporativnega prava, akademske in zdravstvene administracije, upravljanja s človeškimi viri itn., za katere se zdi, da bi človeštvo lahko shajalo brez njih, ne da bi zato imelo veliko škodo. A ni samo to. Veliko bulšihtov podpira nesposobnost nadrejenih in osmišlja njihov položaj. Graeber je bulšihte razporedil v pet skupin: lakaje, silake, selotejparje, kljukičarje in biriče, vsak od njih pa odigra svojo vlogo v sodobnem kapitalističnem vrtiljaku, bodisi da ustvarja predstavo, da so pomembni res pomembni (denimo lakaji), ali pa skrbi za to, da lahko pomembneži oddajajo neustrezne (recimo pisne) izdelke, ki jih potem popravljajo in v red spravljajo selotejparji. Čeprav je od izvirnega članka minilo že skoraj deset let, od angleškega izida knjige pa šest, in čeprav se je včasih zdelo, da so bulšihti stvar velikih držav, recimo ZDA, v katerih obstajajo nabuhli in razvejeni javni, pa tudi korporativni sistemi, ki dajejo posle v podizvajanje (med posredniki je veliko bulšihtov), se zdi, da bulšihte na različnih področjih vse bolj zanaša tudi k nam. Poglejte okoli sebe: morda najdete službe (in zaposlitve) s pomanjkanjem smisla ali celo brez njega; morda ste tudi sami zaposleni v eni izmed njih.

Samo Rugelj, Bukla 180-181

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...