Temelji psihoanalize

Recenzija Bukla

Psihoanaliza s Sigmundom Freudom kot njenim očetom sega v zadnje desetletje 19. stoletja, torej je stara približno toliko kot film. Prvo svetovno zgodovino in terminološke filmske knjige smo dobili že pred pol stoletja, slovar psihoanalitičnega izrazja pa šele sedaj, čeprav je kar nekaj tega zaobjel Lev Milčinski v Psihiatričnem izrazju iz leta 1993. Bogdan Lešnik, izredni profesor na Fakulteti za socialno delo, ki deluje na področju »arheologije vsakdanjega življenja« (pri kateri psihoanalizo primerja z arheologijo zato, ker ta sklepa iz tistega, kar se pri predmetu obravnave zavrže, saj se ne vklaplja v skupno sliko), se je namesto za prevod slovitega francoskega Slovarja psihoanalize, ki je izšel v šestih jezikih, da bi zgladil dolgoletne terminološke zmote, odločil za izdelavo izvirnega dela, ki se samo opira na obstoječe slovarje. Tako smo dobili strnjeno, hkrati pa poglobljeno delo, ki gesla v obliki kratkih razprav obdela večplastno v odvisnosti od pomembnosti, navaja ustreznice v nemškem, angleškem in francoskem jeziku ter literaturo, v kateri se je izraz najprej pojavil. Obvezno za vse, ki imajo doma vsaj eno Freudovo, Lacanovo ali pa tudi Žižkovo knjigo. 

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.