Ženski možgani

Recenzija Bukla

Do starosti osmih tednov so vsi možgani zarodkov videti ženski, kar pomeni, da je v naravi kot spol privzet ženski spolni odtis. V osmem tednu pa velik naval testosterona te »uniseks« možgane, tam seveda, kjer je to potrebno, spremeni v moške, tako da pobije nekatere celice v središčih za sporazumevanje in povzroči rast dodatnih celic v središčih za spolnost in agresivnost. Moški možgani so sicer za nekaj manj kot za desetino težji, pri čemer je popravek glede na težo telesa že vračunan, zato je v devetnajstem ter tudi še večji del dvajsetega stoletja večina znanstvenikov sklepala, da imajo ženske tudi manjše umske sposobnosti. A vendar imajo oboji možgani enako število možganskih celic, s tem da jih imajo ženski nekoliko bolje »spakirane«. Ob tem pa skuša ameriška nevropsihiatrinja Louann Brizendine razložiti, v čem so ženski možgani, njihov ustroj ter delovanje specifični in kako to vpliva na funkcioniranje ženske v socialnem okolju. Pisana tekoče, v ameriškem stilu ponazorjena z mnogimi, tu in tam anekdotičnimi oziroma humornimi primeri ter primerjavami, je ta knjiga povsem enako primerna za oba spola, za ženske, da se bodo bolje razumele, ter za moške, da bodo, recimo, morebitne nenadne izbruhe, ko ženske »planejo v jok ali pa želijo komu odgrizniti glavo«, znali pripisati skrajni obliki predmenstrualnega sindroma, ki ga doživlja kar nekaj odstotkov žensk v dneh, ko se nekateri deli ženskih možganov spremenijo tudi za četrtino. ­Zabavno in poučno.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.