Čigava je prihodnost?

Recenzija Bukla

Če ste morda gledali inavguracijo ponovnega ameriškega predsednika ­Donalda J. Trumpa, ste zelo blizu njega lahko opazili nekaj najbogatejših (oziroma najvplivnejših) ljudi na planetu: razvpitega Elona Muska, lastnika ­Tesle, obraz Jeffa Bezosa, (so)lastnika Amazona, Marka Zuckerberga, ki je največji lastnik Facebooka in Instagrama, zraven njih pa je bil tudi Indijec Sundar Pichai, izvršni direktor Googla, pa Tim Cook, izvršni direktor Appla, in drugi. Kako je prišlo do tega? V zadnjih petnajstih letih je t. i. oblakovni kapitalizem, o katerem v svoji knjigi Tehnofevdalizem piše Janis Varufakis, dobil strašen pospešek in vpliv, tega pa je v svoji vizionarski knjigi Čigava je prihodnost? iz leta 2013 že napovedal ameriški računalničar, skladatelj in filozof Jaron Lanier (1960), ki ga v slovenščini že poznamo po knjigi Deset razlogov, da takoj ukinete račune na družbenih medijih. Lanier je že pred več kot desetletjem dobro videl v prihodnost: ogromna spletna podjetja so srkala osebne podatke svojih uporabnikov, medijev in drugih spletnih vsebin in jih začela oblikovati v tržne sklope, od katerih neprostovoljni dajalci podatkov nis(m)o dobili ničesar, kar je – še posebej po pandemiji, ki je vplivala na naše vsakdanje življenje – prispevalo k temu, da sta se njihov vpliv in tržna vrednost več(deset)kratno povečala. Lanier je že takrat predlagal alternativo, pri kateri bi tudi ljudje, ki so lastniki podatkov, nekaj prejeli zanje, kar bi prispevalo k bolj humani svetovni ekonomiji. Kaj se je potem zgodilo v praksi, lahko vsak dan opazujete v medijih in svetu okoli sebe. Knjiga, ki je pred časom ponujala drugačno prihodnost. 

Samo Rugelj, Bukla 185

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.