Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Neksus

Kratka zgodovina informacijskih mrež od kamene dobe do umetne inteligence
Yuval Noah Harari
Neksus
34,99 € 34,99 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 1,05 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Mladinska knjiga
Leto izdaje 2025
ISBN 978-961-01-7780-7
Naslov izvirnika Nexus
Podnaslov izvirnika A brief history of information networks from the stone age to AI
Leto izdaje izvirnika 2024
Prevod Polona Mertelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23 x 16 cm
500 g
422 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
zgodovina
računalništvo in tehnika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga, ki predstavi zgodovino informacij od kamene dobe do danes, je nujno branje za vse, ki želijo razumeti, kako informa­cije oblikujejo sodobnost in kako se bomo morali prilagoditi, da bi preživeli in napredovali v dobi umetne inteligence.

O tem, kako so informacije oblikovale naš svet

Yuval Noah Harari preučuje, kako so informacijska omrežja oblikovala človeške družbe in kako nas danes postavljajo pred nove izzive. Avtor analizira razvoj informacijskih mrež skozi zgodovino, od prvih pisnih sistemov v Mezopotamiji do sodobnih digitalnih omrežij. Poudarja, kako so zgodbe, miti in ideologije omogočili množično sodelovanje in or­ganizacijo, ne glede na resničnost, hkrati pa opozarja, da lahko ta preplet informacij vodi v manipulacijo, polarizacijo in avtoritarizem.

Avtor posebej raziskuje vzpon umetne inteligence (AI) kot novega neorganskega omrežja, ki deluje avtonomno in sprejema odločitve brez človeškega posredovanja. Opozarja na nevarnosti, kot so algoritmična pristranskost, izguba nadzora nad odločitvami in nastanek digitalnih imperijev, ki presegajo celo moč držav.

Razumljivo in prijazno besedilo prinaša presek preteklosti in sedanjosti ter nas spodbuja k razmisleku o prihodnosti, v kateri bomo morali tehnološki napredek uskladiti z etičnimi in demokratičnimi vrednotami. 

o avtorju

Yuval Noah Harari (1976) se je rodil in odraščal v Haifi v Izraelu. Zgodovino je študiral na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer po končanem doktorskem študiju v Oxfordu tudi predava.

Napisal je številne članke in svetovne, pa tudi slovenske uspešnice: Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21 stoletje. Avtor je septembra 2014, ob izidu Sapiensa, obiskal Slovenijo in navdušil številne bralce. Prvi natis knjige je bil razprodan v manj kot mesecu dni, do danes pa je knjigo kupilo več kot 10.000 Slovencev. Homo deus pa je bil pri nas prodan v več kot 4500 izvodih.

Za svoje pisateljsko delo je prejel številne nagrade, obenem pa je tudi izjemno priznan znanstvenik, zelo priljubljen zaradi poljudnega načina podajanja informacij.

Recenzija Bukla

Yuval Noah Harari (1976), izraelski zgodovinar in filozof, je svetovno znan po svojih prejšnjih uspešnicah, slavo pa si je pridobil kot prebojen družbeno angažiran avtor, ki razumljivo piše o temeljnih temah, ki oblikujejo naše življenje. V knjigi ­Sapiens (v slovenščino je prevedena tudi njena dvodelna stripovska priredba) je zgodovino človeštva vse do danes začrtal kot pripoved o našem kolektivnem delovanju na osnovi mitov in zgodb. V Homo Deusu se je obrnil v prihodnost, z razmislekom, kako tehnologija preoblikuje človekovo življenje in njegovo naravo, medtem ko je v 21 lekcijah za 21. stoletje analiziral naše sodobne in prihodnje izzive. Hararijeva najnovejša knjiga Neksus (v latinščini mreža, preplet ali vez), ki je izvirno izšla jeseni 2024, se osredotoča na raziskovanje vloge informacij v družbi – tokrat skozi zgodovinsko perspektivo, ki se iz preteklosti razteza vse do ogrožajoče prisotnosti umetne inteligence (UI) v sedanjosti. Harari v uvodu najprej predstavi temeljno zamisel knjige: sposobnost deljenja, shranjevanja in manipulacije informacij je skozi celotno človeško zgodovino ključna za družbeno sodelovanje, politiko in moč ter za diktaturo in demokracijo, pa naj gre za ustna izročila in mite, verska besedila in kasnejše tiskane knjige ali pa sodobne množične medije in spletna omrežja. V preteklosti so verska besedila in birokratske zapovedi ustvarjale in ohranjale družbeni red — vendar pri tem niso nujno uporabljale resnice. Tudi tiskana beseda, simbol razsvetljenstva, je bila pogosto vir manipulacije. V nadaljevanju knjige se Harari usmeri na sedanjost in prihodnost: umetna inteligenca po Harariju ni in ne bo (več) zgolj orodje, temveč postaja aktivni akter v procesu informiranja, saj deluje in bo delovala vse bolj samostojno, ustvarjala ideje in – vse bolj brez človeškega nadzora – vplivala na našo resničnost. Harari tako trdi, da UI prinaša nevarnosti za demokracijo, svobodo in človeško avtonomijo, saj informacija in vir njenega posredovanja ostajata ključ za človekovo orientacijo v času in prostoru. Knjiga o naši sedanjosti in prihodnosti, ki se spreminja hitreje, kot jo zmorejo popisovati knjige. 

Samo Rugelj, Bukla 189

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...