Bog kot zabloda

Recenzija Bukla

Da je bila v slovenščino prevedena Dawkinsova prva knjiga, Sebični gen, za tiste čase precej radikalni ekskurz v evolucijsko genetiko, smo potrebovali natanko tri desetletja od njenega izida. Njegovo najnovejše delo, Bog kot zabloda, je v slovenščino kar priletelo, saj je knjiga, ki je zbudila mnoge reakcije, izšla lani. Če je Dawkinsovo zgodnje pisanje pomenilo revolucijo v razumevanju evolucije, je njegova najnovejša knjiga enako provokativna za razumevanje religije. Nič čudnega: Dawkins slovi kot en najbolj cenjenih intelektualcev, ki v svojih jedrnato pisanih delih, prestreljenih z eksaktno naravoslovno logiko, posega na različna področja človekovega delovanja. V Bogu kot zablodi je v ospredju religija, človekovo verovanje in človekova zavezanost ter strpnost pri nekritičnem sprejemanju verovanja kot absolutnega argumenta za določene vrste človekovega ravnanja (zavračanje orožja iz religioznih razlogov je, recimo, povsem sprejemljivo, iz ideološko pacifističnih pa brez nadaljnjega kaznivo). Po tem ko kritično obdela argumente, ki naj bi dokazovali obstoj Boga, v nadaljevanju iz povsem genetsko evolucionističnega vidika zavrne kreacionistično teorijo o nastanku življenja, se proti koncu knjige posveti koreninam vere ter skuša ugotoviti, ali ima naš moralni čut za dobro darvinistično ali religiozno poreklo. Na koncu predstavi različne negativne konotacije, ki jih s seboj prinaša preveč zagrizena zavezanost veri in verovanje nasploh. Knjiga, ki bo zlahka prepričala že prepričane, vernike pa bo najbrž postavila v obrambni položaj, kar dokazuje dejstvo, da je prav pred kratkim že izšla knjiga, ki Dawkinsovo ­Zablodo ­kategorično spodbija.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.