Deus vult

Recenzija Bukla

Diplomat in profesor, ki je bil z zbirko esejev Historia Magistra Mortis leta 2010 nominiran za Rožančevo nagrado, je v novem delu premislil razcep zahodne civilizacije, ki temelji na grško-rimski miselni tradiciji (zunajmetafizično) ter na židovsko-krščanski kulturi (metafizično). Gre za razkol med razumom in vero, kjer je mogoče misliti različne pojme, kot so bog(ovi), nasilje, vojna, knjige, onstranstvo, svoboda, spolnost, dvom, institucija, vrednote ali orgazem skozi imanentne arhetipske principe. To daje posebej zanimive rezultate v pričujočem primeru, kjer sta na tnalu cerkvena doktrina in sekularnost. Simoniti ni indoktriniran ne v to ne v ono smer, temveč iskreno pretehta politična vprašanja, kot so pedofilija, finančne malverzacije, zatiranje žensk, smrtna kazen, sodelovanje s fašističnimi režimi idr., tudi tako, da stopi v čevlje drugače mislečih. To je tudi glavna odlika knjige, saj kritika klera in Cerkve avtorju ne preprečuje, da se ne bi zavzemal za raziskovanje metafizične plati bivanja ali se podal v smer spoznavanja samega sebe (gnothi seauton), ki so jo svetovali že stari Grki. Predgovor je napisal Tine Hribar.

Žiga Valetič, Bukla 122

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.