Evangelij po Judi

Recenzija Bukla

Pred nami je prva izdaja Evangelija po Judi v moderni obliki. Ta več kot 1600 let star rokopis so našli v egiptovski puščavski votlini in potem ko je več let krožil po rokah različnih starinarjev in zbiralcev in praktično skoraj razpadel, je v usnje vezani papirusni kodeks prišel v roke strokovnjakov, ki so z izjemno podrobno analizo z radioaktivnim ogljikom dokazali njegovo pristnost in ga prevedli iz stare egiptovske koptščine. Vodilni religiologi so preštudirali zapise in odkrili obsežne opombe, ki niso del izvirnega evangelija, pač pa omogočajo njegovo boljše razumevanje in pojasnjujejo nenavadno zgodovino tega Evangelija v kontekstu zgodnjekrščanske Cerkve. Uganko, zakaj je Juda Iškarjot izdal svojega učitelja Jezusa Kristusa, so poskusili rešiti številni verski strokovnjaki in o tem priča tudi obsežna literatura. Pravi odgovor pa naj bi ležal v tem radikalnem Evangeliju, v katerem lahko med drugim preberemo tudi, da je v nasprotju z drugimi učenci Juda razumel, kdo je Jezus in kakšno je njegovo poslanstvo na zemlji, in da ga je Jezus celo prosil, naj ga izda. V uvodniku Evangelija je zapisano, da je Juda s to izdajo Jezusu pomagal, da se je otresel telesa in osvobodil svoj notranji božanski jaz. Ta pogled pa se v marsičem razlikuje od evangelijev Nove zaveze. Bistvo tega evangelija je, da je Juda prikazan kot popolnoma pozitiven lik, ki lahko služi kot zgled in model apostolstva. Napisali naj bi ga zgodnji kristjani in ga označujejo kot gnostični evangelij iz sredine 2. stoletja.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.