Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov

Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov
29,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Beletrina
Zbirka Koda
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-284-010-5
Leto izdaje izvirnika 2014
Prevod Jan Ciglenečki, Marko Kastelic
Spremna študija Jan Ciglenečki

Tehnične lastnosti
trda vezava
23,5 x 17 cm
580 g
269 strani
Tip knjige
verski spisi
Kategorije
religija > krščanstvo

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov predstavlja pomemben del 52 spisov, ohranjenih na 13 papirusnih kodeksih knjižnice Nag Hammadi, ki so več kot 1500 let pozabljeni ležali v puščavskem pesku v Zgornjem Egiptu. Nenadejana najdba teh apokrifov je med drugim razkrila tudi številne zgodnjekrščanske spise, med katerimi posebno mesto pripada gnostičnim evangelijem, ki jih je uradna Cerkev pozneje ožigosala kot heretične. Tomažev, Filipov, Marijin, Judov evangelij, Evangelij Resnice ter druge spise je iz koptščine prevedel Jan Ciglenečki, ki je prispeval tudi obširno spremno študijo, v kateri je rekonstruiral duhovnozgodovinsko ozadje gnostičnih gibanj ter njihove nauke postavil v kontekst drugih mističnih tradicij antike. Marko Kastelic je iz latinščine prevedel izbrane odlomke Irenejevega izjemno vplivnega dela Proti Herezijam, v katerem lyonski škof napada in zavrača gnostične nauke.

Recenzija Bukla

Razvpita zbirka apokrifnih gnostičnih besedil iz prve polovice 4. stoletja, ki je zaradi svojega obsega dobila ime »knjižnica Nag Hammadi«, je več kot 1500 let pozabljena ležala v puščavskem pesku Zgornjega Egipta, dokler je niso decembra 1945 po naključju odkrili okoliški kmetje. Zgodba o senzacionalni najdbi rokopisov Nag Hammadi se začenja z dvojnim umorom in krvnim maščevanjem, v katerega so bili vpleteni odkritelji teh papirusnih kodeksov. Toda vijugasta pot, ki so jo ti rokopisi prehodili do končne postaje v Koptskem muzeju v Kairu in njihove poznejše objave, se je s tem šele začela. Papirusni kodeksi so najprej prehajali iz rok v roke roparjev in preprodajalcev starin, pozneje pa so si jih prilastili posamezni raziskovalci, ki so te spise iz takšnih ali drugačnih razlogov neobjavljene ljubosumno skrivali pred svojimi kolegi. Ta monopol, ki določenim znanstvenim krogom gotovo ni v ponos, je s pomočjo kampanje, ki jo je finančno podprl Unesco, razbil šele ameriški raziskovalec James M. Robinson, ki je z veliko napora in diplomacije uspel te papirusne rokopise zbrati, nato pa jih je z ekipo sodelavcev leta 1977 objavil skupaj s prevodom. Zaradi kontroverznosti besedil, ohranjenih v knjižnici Nag Hammadi, je angleški prevod kmalu postal svetovna uspešnica, ki je za vedno spremenila naše razumevanje zgodnjega krščanstva.
Pomemben del zbirke Nag Hammadi, v kateri je na 13 papirusnih kodeksih ohranjenih 52 spisov, predstavljajo gnostični evangeliji, ki jih je uradna Cerkev skupaj z drugimi apokrifnimi spisi pozneje ožigosala za heretične. Knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov poleg evangelijev iz zbirke Nag Hammadi vključuje še evangelije iz »Berlinskega gnostičnega papirusa« (Marijin evangelij) in nedavno odkritega »Kodeksa Tchacos« (Judov evangelij). V tehnično zelo zahtevnem prevodu, ki ga je neposredno iz koptščine pripravil Jan Ciglenečki, lahko tako skoraj 70 let po najdbi teh rokopisov tudi v slovenščini beremo nekatere najpomembnejše bisere iz prepovedane zakladnice gnostične književnosti, med drugimi Tomažev evangelij, Evangelij Resnice, Filipov evangelij ter že omenjena Marijin in zloglasni Judov evangelij. Tem je v slovenski izdaji dodan še krajši izbor odlomkov iz Irenejevega spisa Proti herezijam, ki jih je iz latinščine prevedel Marko Kastelic. To izjemno vplivno delo, v katerem je lyonski škof brezkompromisno napadel gnostike, je bilo vse do nepričakovane najdbe knjižnice Nag Hammadi glavni vir za preučevanje gnostičnih naukov.
Prvi slovenski prevodi gnostičnih besedil iz koptščine, ki jih uvaja obsežna študija o duhovno-zgodovinskem ozadju gnostičnih naukov in njihovi vpetosti v mistične tokove antičnih duhovnih tradicij, so izšli v zbirki Koda in so plod zglednega sodelovanja med založbo Beletrina in Inštitutom za preučevanje krščanskega Izročila.

Živa Borak, Bukla 105-106

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...