Henohova knjiga

Založnik o knjigi

Začetek Henohove knjige opisuje padec čuvarjev, angelov, ki so se pomešali s človeškimi hčerami in spočeli velikane ali nefile. Preostanek knjige opisuje Henohove obiske nebes v obliki popotovanj, videnj in njegovih razodetij.

Henohova knjiga je obsvetopisemsko psevdoepigrafsko delo, znano tudi pod krajšavo 1 Henoh. Je antično judovsko besedilo, ki ga je po tradiciji napisal Henoh, Noetov praded, še pred vesoljnim potopom. Henoh, svetopisemski očak, je bil Kajnov sin in Metuzalemov oče. Knjiga je znana tudi pod imenom Etiopska Henohova apokalipsa in ima pet delov ali knjig, ki so bile napisane ločeno. Sodobni raziskovalci ocenjujejo, da so bili najstarejši deli knjige (večinoma v Knjigi čuvarjev) napisani okoli leta 300 pr. Kr., najmlajši deli (Knjiga prispodob) pa nekje do konca 1. st. po Kr. Knjige torej ni napisal zgolj en avtor, ampak več ali celo nekaj skupin avtorjev.

Knjigo sestavlja pet jasno ločenih delov, ki so bili že na začetku ločeni in v različnem času napisani teološki spisi, ob koncu prvega stoletja našega štetja po Kr. pa so jih uredniki združili v eno celoto.