Novo branje Tomaža Akvinskega

Recenzija Bukla

Izhodiščno vprašanje avtorja, poljskega filozofa (1907–2004) in profesorja klasične filozofije na Katoliški univerzi v Lubinu, največjega poznavalca filozofije Tomaža Akvinskega, ki velja za eno izmed najpomembnejših osebnosti gibanja za evangelijsko prenovo v 13. stoletju, je, ali lahko 700 let kasneje nanj še opremo svojo intelektualno formacijo. V uvodnih poglavjih oriše zgodovinske okoliščine evropskega prostora 13. stoletja – Akvinski je poučeval na univerzah v Neaplju, na Sorboni in v Kölnu – in analizira vzroke za odpor do tomizma in dominikancev, reda, ki mu je filozof pripadal. Nato preide prek temeljnih predpostavk tomizma, vprašanja bistva in biti, možnosti in idej na premišljevanje o različnih razsežnostih resničnosti, ki ga privede do misli o izvoru vseh stvari oziroma Petih dokazov za božje bivanje. Besedilo knjige ne prinaša prevoda izvirno latinskih besedil, ampak poglobljene komentarje naukov tomizma, iskanje njegovih vzporednic in nasprotujočih idej, pri čemer avtor ustvarjalno sooča miselne svetove filozofov od starogrških do srednjeveških, novoveških in sodobnih. Knjiga je primerna tudi za bralce brez filozofskega predznanja.

Maja Črepinšek, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.