mehka vezava
21 x 15 cm
500 g
121 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
šport in zdravje > gorništvo in alpinizem
zgodovina
Založnik o knjigi
Knjiga predstavlja gorniško literaturo v času od 70. let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Prve izdaje planinskih vodnikov, z redkim črno-belim slikovnim gradivom in pogosto ovitim v naslovnice pustih barv, sodobnemu bralcu zagotovo ne delujejo privlačno. Njihova vsebinska pestrost z daljšimi zapisi etnografskih, etimoloških, zgodovinskih in drugih vsebin pa je bila za gorohodce tistega časa ne le koristna, ampak tudi precej poučna. Za sodobne raziskovalce in siceršnje ljubitelje vzpetega sveta ter zgodovine pomenijo prve izdaje tiskanih vodnikov precej natančen vir podatkov o takratnem času in razmerah v vzpetem svetu današnjega slovenskega območja. Monografija je odraz brskanja po spletnih katalogih slovenske, avstrijske, nemške in italijanske narodne knjižnice. Seznam avtorjev in njihovih del je na podlagi dobljenih rezultatov verjetno popoln, vsebinski pregled pa ne, saj so nekatera dela v zasebnih zbirkah in zato javno niso dostopna.
Recenzija Bukla
Hoja v planine je priljubljeno slovensko prostočasno opravilo in vsako leto Slovenci po njih opravimo približno dva milijona obiskov na 2000 označenih poteh v dolžini 20.000 kilometrov. A vendar: kako je prišlo do te kulture? Marija Mojca Peternel, docentka za področje slovenske in obče zgodovine 19. stoletja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, osebno pa zelo povezana z naravo, je v svoji monografiji Knjige za gorohodce vzela pod drobnogled zaključni del 19. stoletja, ko so vzporedno začeli teči procesi, ki so vsi skupaj podpirali obiskovanje naših gora. Največ pozornosti Peternelova nameni prvim slovenskim vodnikom, ki so iz tega obdobja, ter njihovim avtorjem od Valentina Staniča in Johanessa Frischaufa naprej (po obeh sta poimenovani tudi koči), ki so bili sami zavzeti gorohodci, obenem pa so s svojo publicistično in knjižno dejavnostjo planine in pot do njih približali tudi širši publiki. Po drugi strani pa je dejavnost izdajanja planinskih vodnikov sovpadala tudi z ambicijami različnih skupin (nekatere so potem prerasle v planinska društva), da so se lotile vzpostavljanja poti na najvišje gore in vzporednega postavljanja mreže planinskih koč, ki so se večinoma ohranile do današnjih dni in so še vedno temelj obiskovanja slovenskih gora. Pomemben prispevek k zgodovini planinske publicistike pri nas!
