Alpski bojevniki

Recenzija Bukla

Bernadette McDonald, sicer podpredsednica Centra za gorsko kulturo v kanadskem Banffu, vse bolj neločljivo postaja povezana ne samo s slovenskim alpinizmom, temveč tudi s slovenskimi bralci, saj sta (po njeni knjigi o Tomažu Humarju iz leta 2008) nedavno v kratkem razmiku izšla dva prevoda njenih knjig. Prva, z naslovom Iskalci svobode, je večkrat nagrajena rahločutna pripoved o eni najmočnejših alpinističnih generacij vseh časov, poljskih plezalkah in plezalcih, ki so si s svojimi alpinističnimi dosežki tudi tako skušali priboriti svobodo v času železne zavese. Impulz za knjigo je McDonaldova dobila dvajset let poprej, ko se je na festivalu gorniškega filma v francoskem Antibesu srečala s svetovno znano poljsko alpinistko Wando Rutkiewicz, prvo Evropejko na Mount Everestu, ta pa ji je s svojimi zgodbami še bolj odprla pogled na poljsko alpinistično skupnost. McDonaldova je čakala, da bo kdo napisal zgodovino poljskega alpinizma, potem pa se je odločila, da bo to naredila kar sama. Tudi pri njeni zgodovini slovenskega alpinizma, ki je lani poleti izšla pod naslovom Alpski bojevniki in je zelo hitro doživela tudi slovenski prevod, avtorica izhaja iz neke druge, meni osebno zelo ljube impulzivne predpostavke. Ko se je družila s Tomažem Humarjem, ga je nekega dne videla s knjigo v roki. Seveda je šlo za Zaplotnikovo Pot, Humar pa ji je začel razlagati, koliko mu ta knjiga pomeni. McDonaldova temu ni posvečala velike pozornosti, saj je mislila, da gre za neko Humarjevo metafiziko, potem pa je to knjigo začela odkrivati tudi po domovih drugih alpinistov – Viki Grošelj je, denimo, rekel, da ima najbrž vse njene izdaje. Knjiga, ki je povezala vse slovenske alpiniste, jo je tako začarala, da je zagrizla še v slovenski alpinizem ter v svojevrstni mešanici opisovanja epskih individualnih zgodb in družbenega miljeja ter navdahnjena z Zaplotnikovimi citati spletla unikatno knjižno pripoved, s katero je pred nami razprla vso raznolikost slovenskih alpinistov in njihovih podvigov od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do prvih let tretjega tisočletja. Knjigi, ki bosta začarali ljubitelje gorniške literature.

Samo Rugelj, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.