Jadran za Slovence

Recenzija Bukla

Vrhunec poletne sezone je pred vrati, Slovenci že pakiramo za odhod na morje in vecinoma to pomeni, da odhajamo na hrvaški Jadran, v deželo, ki nam je tako blizu, a hkrati po jeziku kdaj tudi precej daleč, saj se mladi Slovenci in Hrvati dandanes med seboj pogosto sporazumevajo kar v anglešcini. Da bi zmanjšal te jezikovne, družbene in kulturne pregrade, si je režiser in sociolog kulture Nejc Pohar (1976) zamislil prav izviren knjižni projekt, dve knjigi (v dveh jezikih) v enem samem knjižnem zvezku. En del knjige, Jadran za Slovence, je napisan v slovenšcini, v njej pa Pohar preigra ključne vidike slovenskega obiskovanja hrvaškega Jadrana z lokalnimi posebnostmi in gesli, kot so čevapčiči (in »čevapčiči«), delfini, hrvaščina (z lažnimi jezikovnimi prijatelji, ki lahko povzročijo smeh, a tudi zmedo), kamp, seks, riva, skoki v morje, ribolov, natakarji, meduze, komarji, morska hrana, topless, trajekti, veter itn., s katerimi Slovencem živopisno, humorno, obenem pa dovolj večplastno predstavi osnovna spoznanja počitnikovanja ob hrvaškem morju. V drugem delu (ki se bere z druge strani knjige) pa so nanizana gesla v hrvaščini, namenjena hrvaškim turističnim delavcem, ki se poklicno srečujejo s Slovenci, še posebej poleti, da bi bolje spoznali in razumeli svoje drage Slovence, pa naj bo to slovenski športni avanturizem in biciklizem, ki je vse bolj slovenski nacionalni šport, ali pa izvirno slovensko spajanje slovenščine in hrvaščine ter sončni zahod, ki v Slovencih prebudi romantično žilico. Knjiga, ki spravlja v smeh, obenem pa gradi (poletni) most med narodoma. 

Samo Rugelj, Bukla 187-188

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.