Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Po romarskih stopinjah naših prednikov

Mariza Perat
Po romarskih stopinjah naših prednikov
18,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Goriška Mohorjeva družba
Leto izdaje 2018
ISBN 978-88-96632-71-0
Leto izdaje izvirnika 2018
Spremna beseda Jurij Paljk

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23 x 16,5 cm
570 g
224 strani
Tip knjige
vodnik
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
turizem in vodniki
religija > krščanstvo

Povej naprej

Založnik o knjigi

Avtorica Mariza Perat je v knjigi z naslovom Po romarskih stopinjah naših prednikov pripravila za tisk zapise, ki so pod skupnim imenom Marijine božje poti pri nas izhajali v tedniku Novi glas v obdobju 2013-2015. Božje poti, ki jih avtorica v knjigi opisuje, so nekakšen odraz duše slovenskega, zlasti primorskega človeka, ki je Materi Božji posvetil nič koliko cerkva, od katerih je kar nekaj romarskih svetišč. »Naši predniki – beremo v uvodnem poglavju – so vedno radi romali. Romali so v bližnje in daljne kraje, od katerih sta bila najbolj znana Sv. Jakob v Komposteli in Sv. Trije kralji v Kölnu ob Renu, romali pa so tudi v Rim in nekateri celo v Sveto deželo. Najraje pa so obiskovali Marijina svetišča, ki že stoletja stojijo na naših tleh, Sveto Goro, Staro Goro, Brezje, Ptujsko Goro, Gospo Sveto, pa tudi druga, čeprav manjša in manj znana Marijina svetišča, ki jih najdemo vsepovsod v naših krajih«. Naj tu navedemo nekatera: Mengore na Tolminskem, Porcinj nad Čedadom, Marijino Celje, Roža Skrivnostna v Krminu, Kostanjevica pri Gorici, Vitovlje, Mirenski Grad, Obršljan, Log pri Vipavi, Repentabor. Čaščenje Božje Matere, poudarja v uvodnem poglavju avtorica sama, sega v sam začetek krščanstva, in v naših krajih je bila izhodišče za Marijino čaščenje kot seveda tudi za širjenje evangelija Oglejska cerkev. Tesno vezane s pokristjanjevanjem sta tudi najstarejši božji poti, Barbana pri Gradežu in Stara gora pri Čedadu, katerih začetki segajo v 6. stoletje.

Avtoričin izbor teh romarskih središč nudi slovenskemu bralcu opis predvsem primorskih božjih poti, katerih nastanek je velikokrat vezan na Marijina prikazovanja ali na izjemne dogodke. Ta so od Svetih Višarij mimo Soške in Nadiške doline, Vipavske in Krasa vse do morja, do Barbane in Strunjana, posejane na obeh straneh današnje državne meje, na ozemlju, kjer se stikajo različni narodi in različne kulture, ki so v stoletjih oblikovali zgodovino tega prostora: »Zdi se, da si Mati Božja za svoja romarska svetišča rada izbira kraje, kjer se srečujejo ljudstva različnih narodnosti in različnih kultur,« še beremo v knjigi.

Pri opisu teh božjepotnih svetišč pa avtorica skrbno pospremi bralca skozi večstoletno zgodovinsko dogajanje z opisom krajev in njihove zgodovine, predvsem pa s skrbno dokumentiranim prikazom družbenega, kulturnega in verskega življenja ter likov vidnih kulturnih in verskih osebnosti, ki so na teh tleh skrbele za slovenskega človeka in njegovo narodno ter duhovno osveščenost in rast.

Recenzija Bukla

V knjigi je predstavljenih osemnajst romarskih poti oz. »Marijinih božjih poti« k cerkvam, ki so po Sloveniji in včasih tudi malo čez mejo pos večene Jezusovi materi. Avtorica Mariza Perat jih je med letoma 2013 in 2015 popisala za tednik Novi glas, zdaj pa so zbrane v nekak šnem romarskem potopisu, ki ob obravnavanih cerkvah pojasnjuje zgodovinske okoliščine njihove izgradnje ter njihovo kulturno vzpos tavitev, seveda z vzporednimi romarskimi pomeni, informacijami in interpretacijami. Večinoma gre za nekaj stoletij stara sakralna pos lopja, ki imajo v katoliškem okolju posebno mesto tudi zaradi različnih čudežev, ki so spodbujali in še danes spodbujajo verne romarje k obiskovanju. Največkrat gre za razkošne in umetnostno bogate cerkve, nekaj pa je tudi skromnejših in arhitekturno bolj privlačnih, kot je denimo tista v Vitovljah nad Osekom. Knjiga je oprem ljena z barvitim slikovnim gradivom.

Žiga Valetič, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...